Cavendish kot strela, Božič v šprinterskem vrhu

Chartres – Osemnajsta etapa naj bi bila za rumeno majico Bradleya Wigginsa in najboljše le priprava na kronometer, za šprinterje pa predzadnja priložnost za veliko predstavo. Bilo je tako kot na vseh letošnjih šprinterskih obračunih: pobeg je naredil etapo hitro, na koncu pa je vendarle zmagal šprinter – Mark Cavendish.

V eni izmed najbolj divjih, predvsem pa najdaljših zaključnih akcij v karieri, je Britanec »eksplodiral« in iz sebe sprostil energijo, ki jo je kopičil od prvega dne in prve zmage, ko je zadovoljil le del ambicij. »Ko vsako leto dobiš pet etap, si lačen zmag. Zato sem pred štartom Seana Yatesa in Wigginsa prosil, če mi dovolita zmagati. Vesel sem, da sem dobil priložnost,« je bil navdušen prvi šprinter sveta, ki se je po nekaj ponesrečenih šprintih v prvem tednu v celoti podredil branjenju rumene majice. Sky je z Wigginsom na čelu za rep ujel ubežnike, kar nekaj pa je bilo kritik na račun moštev Ag2R, Euskaltel in Quick Step, ki so brez šprinterjev, a so navili visok ritem ter prispevali k stresnemu počutju. Cavendishu in Skyju je šla taktika poražencev na roko. Cavendish je postal tudi eden najbolj uspešnih etapnih zmagovalcev. Zmagal je že 22-krat v štirih letih. Na večni lestvici se je prebil na četrto mesto, za Belgijcem Eddyjem Merckxom (34) ter Francozoma Bernardom Hinaultom (28) in Andrejem Leducqom (25).

Borut Božič je s sedmim mestom dosegel najboljšo letošnjo slovensko etapno uvrstitev. Naposled je bil dobre volje. Pa ne zgolj zaradi dobrega občutka ob vrhunski uvrstitvi, ampak dejstvu, da je dober nastop potreboval za lastno samozavest in popotnico za olimpijske igre. »Z izjemno Cavendisha sem bil povsem enakovreden zmagovalcem letošnjih etap Greiplu in Saganu. Lahko bi bil tudi boljši, vendar sem tudi s sedmim mestom zelo zadovoljen, ker me je prepričalo, da sem se končno izvlekel iz težav,« je bil zadovoljen Božič, ki ga v nedeljo čaka še šprinterska preizkušnja na Elizejskih poljanah.

Z odrgninami na kronometer

Pred kolesarji sta še zadnji dve dejanji: vožnja na kronometer na 53,5 km dolgi povsem ravninski progi in nedeljska parada nosilcev majic na Elizejskih poljanah. Pred začetkom dirke so vsi napovedovali »uro resnice« za rumeno majico, vendar je ne bo. Wiggins je tako močan, da ga nihče ne more prehiteti. Proga, obdana s kmetijskimi površinami, je tehnično nezahtevna. Strokovnjaki menijo, da lahko najbolj napreduje Jani Brajkovič. Če bosta Cadel Evans in Heimar Zubeldia tako utrujena, kot sta bila v Pirenejih, minuta zaostanka ni nedosegljiva. Pierre Rolland pa tako ali tako ne sodi niti med povprečne v vožnji na čas.

Brajkovičevo koncentracijo je pokvaril padec v 18. etapi. Na cesto je zgrmel zaradi bidona oziroma plastenke za vodo, na katero je zapeljal. Na srečo se je padec zgodil v prvi tretjini dirke, tako da so ga Božič in drugi pripeljali v glavnino. »Padel sem na glavo, ironično pa je, da je bil to moj bidon, ki mi je padel pred kolo. Upam, da zaradi močnih odrgnin ter bolečin v desni rami, kolenu in še zlasti komolcu ne bom imel večjih težav. S tako poškodovanim komolcem je namreč težko 100-odstotno obvladati kolo. Stisnil bom zobe in se boril do zadnjega atoma moči,« je napovedal vožnjo na čas Brajkovič, ki so ga v Chartes prepeljali s helikopterjem. Tako kot vseh 20 prvouvrščenih. V helikopterju je bil z rumeno majico Wigginsom, njegovim prvim pomočnikom Froomom in Francozom Pinotom. Kronometer bo po treh tednih kolesarjenja za vse izziv. Tudi za Wigginsa, saj imajo vsi močno utrujene noge. Brajkovič meni, da ima še dovolj moči za dobro predstavo, ki mu lahko ob idealnem razpletu prinese tudi šesto mesto.