Tiskane izdaje
Ljubljana – Lanskega poškodba iz Londona je Petra Kauzerja letos pahnila v neprijeten položaj, saj polletnega premora ni mogel izbrisati, ne glede na dobre občutke, ki so ga poganjali skozi pomladni del priprav. Kriza po junijskem EP (5.) je bila zato kot hoja po brvi, s katere ni težko zdrsniti, a je na drugo stran prišel ne le brez odrgnin, marveč celo s prvim zmagovalnim odrom po letu 2013 (3.).
Hrastničan je bil večji del kariere vajen sam narekovati ritem na najvišji ravni, zato sta ga uvodna slaloma za svetovni pokal postavila pred preizkušnjo. Čez prag finala se namreč v Krakowu in Pragi ni in ni mogel pognati, četudi je po 5. mestu na EP pričakoval, da se bo krivulja vzpenjala. »Takšne stvari te psihološko lahko zelo zdelajo, realne slike pa ne pokažejo. Malo sem bil živčen. Dobro sem začel z EP, potem pa je bilo vse skupaj povsem nedoločeno. Saj ne, da bi me to preganjalo, sem pa bil jezen, da nikakor nisem mogel prenesti voženj s treninga na tekmo. Me je pa oče miril in me opozoril na zgodovino mojih nastopov na Poljskem in Češkem,« Kauzer priznava, da ni ravnodušno sprejemal začetka v svetovnem pokalu, četudi je v Pragi le enkrat v karieri stal na zmagovalnem odru, do proge v Krakowu pa je v vseh letih veslanja razvil pravi odpor, pravi, da tja ni šel niti na trening.
»Jasno, da sem potreboval čas, saj skoraj eno leto nisem nastopil na nobeni tekmi, ampak po EP je bilo videti, da posledic ne bom čutil. Še celo vprašal sem se, ali je možno, da sem imel na EP le srečo. Potem sem poskusil to potisniti iz glave. No, v Liptovskem Mikulašu mi je bilo takoj jasno, da lahko nekaj naredim, tam mi je tudi proga bolj pisana na kožo. Poleg tega sem prvič opravil le en kvalifikacijski nastop v svetovnem pokalu,« je posebnost letošnje sezone omenil Hrastničan, ki načeloma nima nič proti novemu sistemu uvrščanja v polfinale, saj zahteva od vseh maksimalen vložek že od prvega dne na posameznem prizorišču. V zadnjem času opaža, da se je konkurenca v kajaku močno zgostila, pa vendar čuti, da je mlajšim lahko kos.
»Tretje mesto je zame zelo pomembno, saj sem potrdil, da še sodim v svetovni vrh, četudi pri sebi čutim, da nisem nič slabši, kot sem bil. Po Tacnu in Bratislavi 2013 sem tako spet med trojico. Telesno sem enako pripravljen kot v najboljših časih in vem, da se lahko potegujem za stopničke. Ko eno leto ne veslaš, je to zavedanje zelo pomembno. Po drugi strani imam v teh dneh drugačno izhodišče – jaz moram tekmece zaradi premora loviti in dohitevati, pa še vedno mi uspe priti med najboljše tri. To je pomemben podatek. Cilj je vendarle svetovno prvenstvo, do tja pa je še zelo daleč in lahko še veliko postorim,« je prepričan Kauzer. V nizu treh tekem za svetovni pokal, pred tem pa še EP, pravega časa za trening ni imel, to bo v ospredje stopilo v prihajajočem štiritedenskem tekmovalnem premoru.
»Po eni strani nisem navdušen, da zdaj ne bo več tekem, saj mi je ravno steklo. Po drugi pa je prišel rezultat ob pravem času. Kaj bi bilo, če bi šel na premor brez odmevnejše uvrstitve? Z le 5. mestom z EP v rokah lahko hitro zaideš s poti. Zdaj si bom morda privoščil še dodatne priprave v Londonu, saj mislim, da moje mesto v reprezentanci za SP, na katerem se bodo delile kvote za OI, ni več ogroženo,« se nadeja 33-letnik. Ob petih kandidatih sta za zdaj le s Simonom Brusom izpolnila izhodiščni kriterij, uvrstitev v finale. Če pa bi to uspelo še vsaj dvema od preostale trojice, bi o treh potnikih odločal skupni vrstni red v svetovnem pokalu, v katerem ima Kauzer zdaj dober položaj. Vseeno ga bo poskušal še potrditi na finalu v Pauju, ki bo prinesel več točk kot tekme pred tem.
