Tiskane izdaje
Barcelona – Tudi v kolesarski Španiji se vse vrti okrog najpomebnejše igre na svetu: nogometa. Pa ne samo med navijači, ampak tudi med kolesarji. Španci in tujci so, ko gre za »clasico«, razdeljeni. Večina naj bi jih navijala za Real, čeprav je tudi Barcelona močna. V karavani imajo prav tako svoj »clasico« – dvoboj med Albertom Contadorjem in Joaquimom Rodriguezom.
Alberto je pravi Kastiljan, doma iz okolice Madrida in je seveda navijač kraljevskega kluba, »Purito« pa je Katalonec, tako da druge izbire kot Barcelono tako ali tako nima. Po prvi polovici tritedenskega maratona bolje kaže kolesarskemu »Messiju« kot pa »Ronaldu«. Rodriguez ima minuto prednosti, vendar pa se lahko vse že v sredo obrne, ko bo na sporedu »ura resnice«. Purito Rodriguez, ki sodi med najboljše na svetu »v preigravanju« na kratkih klancih, kar je v najtežjih etapah prvega dela tudi dokazal, v kronometrih v preteklosti ni blestel. Pravzaprav mu je ta disciplina Ahilova tetiva. Contador, ki blesti v dolgih gorskih šprintih, je neprimerno močnejši v posamičnih preizkušnjah. Vendar je 40-kilometrska vožnja na čas v Galiciji posebna, saj je sredi proge gorski cilj tretje kategorije, ki daje Puritu, vajenem silovitih sprememb ritma, precej več možnosti, da ubrani prednost. Tudi pred Britancem Chrisom Froomom. Če smo že pri nogometu, Froome po svojem slogu in moči spominja na Rooneya. Drugi na svetu v vožnji na čas na Touru in OI ima seveda močne adute, da se izvije iz španskega primeža, na koncu pa celo dobi kolesarski »clasico«. Seveda, če bosta Contador in Rodriguez zadrto vsak na svoji strani. Vendar pa Contador sebičnega značaja doslej ni kazal. Če bo videl, da mu ne gre, bo zagotovo »pomagal« rojaku, pa naj si bo to Rodriguez ali še tretji domači matador Alejandro Valverde.
V luči dogodkov in polemik okrog Lancea Armstronga je zelo zanimiv odnos gledalcev in navijačev do Alberta Contadorja. Kljub temu, da je ožigosan z dopingom, njegova priljubljenost ni nič manjša, kot je bila. Novinarji ugotavljajo, da morda celo narašča. Španci so mu oprostili vse grehe, ko pa je prvič v svojem slogu napadel, je bilo jasno, da se je vrnil v velikem slogu. Kolesarje njegovega tekmovalnega kova imajo pač vsi zelo radi, saj daje dušo dirkam. Na vsakem koraku ga spremljajo, najbolj oblegan avtobus v karavani pa je seveda od Saxo Banka. Vsakič, ko se Contador pojavi, ga pozdravijo z aplavzom in vzkliki »campeon« oziroma šampion. Prepričani so, da je je bil krivično kaznovan. Tudi tisk ga je sprejel dobro. Navsezadnje zaradi njega prodajo več časopisov, televizijske oddaje pa so precej bolj gledane.
Vse skupaj »Pistoleru« (letos tega vzdevka skorajda ni v časopisih) seveda zelo ustreza, zato veliko bolj kot v preteklosti deli avtograme in se slika z navijači. Ko so ga novinarji na začetku Vuelte vprašali, če ga na kakršenkoli način skrbi, da bo za vedno označen za kolesarja, ki je bil kaznovan z dveletno prepovedjo zaradi dopinga, je odvrnil, da ga to ne zanima ...
Nekaj podobnega, kot se letos dogaja s Contadorjem, se je pred leti dogajalo z Marcom Pantanijem. »Pirat« je še danes v srcih Italijanov. Na vsakem Giru po cestah in na plakatih pišejo njegovo ime in rišejo gusarsko podobo, v slogu »Pantani je z nami«. Armstrong zaradi svojega ameriškega preračunljivega značaja in včasih prisiljene oddaljenosti od navijačev nikoli ni bil tako priljubljen kot Pantani in Contador. To se je navsezadnje videlo tudi ob njegovi vrnitvi, ko so ga Francozi vseskozi zmerjali z goljufivcem. Šampion pri njegovem imenu zagotovo nikoli ne bo več zapisano.
