Da le ne bi čakali novih dvanajst let

Kranj – Zgolj od spominov seveda ni mogoče živeti, a petkov večer pod streho kranjskega bazena je vračal časovno kolesje v svetlo preteklost vaterpola na Slovenskem, zdaj povsem obrobne panoge, hkrati je obnavljal stara prijateljstva, spoznaval ase skokov, kolesarstva, hokeja z žogo v vodi, trenutek bolj sproščene tekme kot ponavadi so dočakali tudi plavalci.

Med njimi se je znašel tudi župan mesta Boštjan Trilar, kot nekoč na mitingih so svoje plavalne sposobnosti, tokrat le na 50 m prosto, preizkusili Emil Tahirovič, Nataša Kejžar, Tanja Blatnik, Marko Milenkovič, v družbi tudi še zdaj aktivnih Damirja Dugonjića in Matjaža Markiča. Prvi med omenjenimi plavalci pa je napovedal še vrnitev na državno prvenstvo in boj za kolajno na 50 m prsno in 50 m delfin. »Ne, ne, na 100 m pa ne bo šlo, vsaj za zdaj ne,« se je »Tahi« nasmehnil v večeru dobre volje in potrdil, da ob vadbi novih upov pri kamniškem klubu trikrat na teden trenira sam. Podobno tudi Markič, ki se pri 32 letih resda počasi poslavlja od konkurence, a napovedal ji je še snidenje v bazenu olimpijskega Londona, prihodnjo pomlad na evropskem prvenstvu.

Na šampionatu stare celine je imela nekoč Slovenija tudi vaterpoliste, in četudi ti nikdar niso mogli ujeti velesil, so se jim nekajkrat močno približali. Ne nazadnje je bil Triglav, od koder je prihajala velika večina naših reprezentantov, trikrat na progu vstopa v elitno ligo prvakov, izbrana vrsta pa je na EP v domačem Kranju, junija 2003, poskrbela, da se je vaterpolo vsaj za tisti teden približal tudi bolj bežnim poznavalcem slovenske športne scene.

»Verjemite, da smo se zdaj prvič zbrali po dvanajstih letih. Morda smo bili v tem vmesnem času še dvakrat skupaj na pijači, a to je dejansko prvo pravo srečanje v bazenu in ob njem,« je bil vesel snidenja s starimi kolegi Sandi Mertelj, zdaj seveda ponosen na brata Aleša, nogometnega reprezentanta in lani enega vijoličnih adutov v ligi prvakov. Na športni Reki je nekoč z vaterpolisti Primorja blestel Erik Bukovac, se veselil 3. mesta v evropski ligi, danes dela v gostinstvu, obenem je opravil trenerski izpit: »Upam le, da bodo pri naši zvezi spet postavili trdnejše temelje, približali vaterpolo nekdanji ravni, želim si, da bi se takrat spomnili tudi name, rad bi pomagal v trenerskem poslu.«

Prav trenerska srenja se je prav tako zbrala na tem nenavadnem srečanju in v obujanju spominov ob kranjskem bazenu. S Tomom Baldermanom in Igorjem Štirnom so povezani skoraj vsi opaznejši dosežki Triglava in reprezentance pred dobrim desetletjem, Rado Čermelj je vzgojil številne vaterpoliste na poti k članskim selekcijam. Nekoč je pri njem vadil tudi Robert Kranjec, pred tremi leti svetovni prvak v smučarskih poletih. »Nazadnje sem igral vaterpolo pri devetih letih, torej že dolgo tega,« se je nasmehnil, nekdanja hokejista Gregor Polončič in Luka Žagar ter kolesar Andrej Hauptman so se šele dobro spoznavali s to igro v vodi, a predvsem Žagar v njej rekreativno uživa že od poletnih dni. Vsi skupaj pa bi se radi razveselili novega srečanja. Zato so v Kranju napovedali tudi za prihodnje leto podobno predstavo. »Res bi se tako morali srečati vsaj enkrat na leto,« je še omenil Mertelj v upanju, da do nove priložnosti ne bo minilo naslednjih 12 let.