Tiskane izdaje
Stave športnikov so pri nas na nek način tabu tema, uradno se s tem ne ukvarja nihče, neuradno se jih veliko, največkrat pa so bili doslej akterji v tovrstnih aferah nogometni igralci; bodisi zaradi ilegalnih stav bodisi zaradi nameščanja izidov (Dino Lalić, Nastja Čeh, Erdžan Bečiri, Goran Šukalo, Admir Suljić), pri čemer so nekateri primeri že dočakali sodni epilog, nekateri nogometaši pa se še zagovarjajo na sodišču. Ta teden so se v preiskavi znašli tudi trije naši rokometaši, Dragan Gajić, Primož Prošt in Vid Kavtičnik, skupno vsem prekrškom slovenskih športnikov pa je, da so se s stavniškim posli poigravali v tujini, pri nas za zdaj takšnih afer ni bilo.
»Doslej zaradi sumljivosti s stavnice nismo umaknili še nobene tekme slovenskih športnikov in tudi nismo prejeli nobenega namiga, da bi na določeno tekmo stavili slovenski športniki. Podatkov o tem, ali so naše stranke tudi športniki, pa nimamo. V bazo registriranih igralcev zaradi varovanja zasebnosti ne vstopamo, medtem ko so vplačila na stavnicah anonimna. Ne verjamem tudi, da bi se, predvsem znani športniki, izpostavljali na tak način in sami vplačevali stave. Če se že lotijo stav, verjetno to storijo prek prijateljev in znancev,« pravi Primož Pöschl, izvršni direktor pri Športni loteriji, pri kateri so možnost manipulacij s potekom posameznih tekem močno omejili. Tako niso možna vplačila v živo, ni stav na lige, ki so znane kot sporne, tekmovanj nižjih ravni, prav tako ni nobenih nenavadnih stavnih ponudb, pomembna je tudi povezanost s številnimi stavnicami po svetu, medtem ko je vplačilo na en stavni listič omejeno na 200 evrov oziroma na 5000 evrov na dobitek.
SZS in NZS da, na HZS, TZS
A kar nekaj je zvez, pri katerih so se zamislili šele ob zadnjih dogodkih. Tako so nam na Teniški zvezi Slovenije (TZS) dejali, da bodo v pogodbe z igralci vnesli tudi ta člen, ki pa bo bolj simbolen. Na mednarodni ravni namreč veljajo izjemno stroga pravila, pa ne le za igralce, ampak tudi za njihove trenerje, menedžerje, družinske člane, goste na turnirjih. Iz teniških kompleksov ne sme v javnost uiti nobena informacija, ki bi bila v pomoč stavcem, seveda imajo igralci absolutno prepoved stav na kateri koli teniški dvoboj. Ker pa je v tenisu velika možnost zlorab stav – sezona traja skorajda vse leto, dvobojev je nešteto, načeloma je nemogoče pričakovati, da bo forma vseskozi na enaki ravni, ker gre za individualno športno panogo, je tudi lažje podkupovanje –, so se te problematike lotili zelo resno in nepravilnosti odkrivajo tudi z ljudmi, ki delajo pod krinko.
Prav tako v pravilnikih doslej ni omenjala stav rokometna zveza, toda predsednik Franjo Bobinac je po izbruhu afere Montpellier povedal, da je statutarni komisiji takoj naložil, naj predlaga spremembe disciplinskega pravilnika, s katerimi bi preprečili zlorabo športnih stav med igralci. Sicer pa imajo v večjih slovenskih klubih v pogodbah klavzule, ki prepovedujejo stave v tekmovanjih, kjer nastopajo. Nekateri pa sploh ne smejo staviti. Tudi v statutu Hokejske zveze Slovenije (HZS) ni niti besede o stavah, Dejan Kontrec, glavni tajnik zveze, pa je prav ob naših vprašanjih pomislil, da bi pri prvi naslednji seji predsedstva razgrnil tudi problem stavnic.
»O tem se bomo očitno morali temeljito pogovoriti s klubi, prenesti kakšno izkušnjo iz tujine. Morda bi res kdo raje namerno izgubil in zato zaslužil pri stavnici ter si tako obogatil bančni račun. Glede reprezentančnih nastopov pa sem prepričan, da ga ni med našimi hokejisti, ki bi se spuščal v stave proti svojemu moštvu. Vsak si namreč želi zmagati in igrati kar najbolje ter si tako zagotoviti dobro pogodbo pri uglednih klubih na tujem. Nikakor pa mi ne gredo v račun športniki – tako kot nazadnje rokometaši v Franciji –, ki so res dobro plačani, pa si umažejo svojo prihodnost s stavami.« Sicer mu, kot je dejal, ni znano, da bi se akterji ledenih ploskev pri nas ukvarjali s športnimi stavami. »Nadzor je seveda težko izvajati, sam pa nisem nikoli stavil, v mojih časih takšnih stav sploh nismo poznali. Vem le, da sem vedno znova slišal govorice o dogovoru Jesenic in Olimpije o številu sedmih tekem v finalu, saj bi tako zaslužili več denarja z vstopnicami, a takšnega prikrojevanja izida ni bilo.«
Na KZS brez zapovedi
V nasprotju z RZS, TZS in HZS pa pri košarkarski zvezi (KZS), kjer prav tako nimajo pravilnika glede stav, ne bodo naredili koraka v tej smeri. »Vse stvari v reprezentanci so urejene dogovorno, na ravni dobrih odnosov, ne prek zapovedi. Nadzor je v dobi interneta nemogoč, vsak lahko stavi prek računalnika ali pod tujim imenom. Tu gre bolj za zaupanje. Prepričan sem, da v reprezentanci ni igralca, ki bi dal ven celo kako informacijo o reprezentanci ali poškodbi, če se tako dogovorimo. Še s tolikimi podpisi ali zaprisegami ne bi nič izboljšali,« je prepričan direktor članskih reprezentanc Matej Avanzo, medtem ko je vodja komunikacij in marketinga pri U. Olimpiji Matevž Zupančič razkril: »Igralci morajo spoštovati vse pravilnike, ki jih imamo. Letos so v njih opredeljene tudi stvari, kot so popivanje, nočno življenje, hazarderstvo, prav tako kazni za prekrške. Naša politika je sicer, da jih prvič le opozorimo. A če hoče klub voditi takšno politiko, je pogoj, da igralci redno dobivajo plače. Če pa ni korekten, mora kdaj tudi popuščati.«
