Tiskane izdaje
Ljubljana – V 28 letih, odkar se slalomisti merijo v svetovnem pokalu, so le trije kajakaši trikrat prišli do skupne zmage v svetovnem pokalu. Konec 80. sloviti Richard Fox, v začetku 90. Scott Shipley, natanko dve desetletji za njim pa je seznam podaljšal Peter Kauzer. Nepričakovano, a ravno ob pravem času, pred SP in prvimi olimpijskimi kvalifikacijami.
Zaključek z zmago na finalu svetovnega pokala je Hrastničanu prinesel popoln preobrat v skupnem seštevku, v katerem se je po letih 2009 in 2011 spet zavihtel na vrh, pri čemer je treba kot zanimivost dodati, da je v prejšnjih zmagovitih sezonah dosežku dodal še naslov svetovnega prvaka. Takšen zaključek bi bil zanj letos kajpak sanjski, četudi je po enoletnem težavnem obdobju v zadnjih tednih očitno že ujel ritem, kakršnega si je želel. Letos je vse podredil temu, da se vrne v vrhunsko formo, potem ko je sezono 2014 izpustil zaradi izpahnjene rame in poznejše operacije, na EP je bil peti, na tekmi za svetovni pokal v Liptovskem Mikulašu tretji, v Seu d'Urgellu sedmi, razpletu v Franciji pa pripisuje veliko vrednost tudi zaradi bližine SP.
»Že pred sezono sem poudarjal, da imam dva cilja. Prvi je bil zagotovitev mesta v reprezentanci za SP, saj ga je prinašalo točkovanje v svetovnem pokalu, drugi je bila vrnitev na raven, na kateri sem bil v preteklosti. Oba cilja sem izpolnil. Stalno sem napredoval, zmaga je to še potrdila, nobenega dvoma ni, da sem spet v stari koži,« pravi 32-letnik, ki je pred tekmo v Seu zamenjal čoln in sedel v osem centimetrov krajšega. Ocenil je, da ima do SP dovolj časa, da preizkusi še eno možnost, ki bi mu omogočila narediti še korak naprej. »Še vedno bi se lahko vrnil na starega, če se ne bi izšlo, a se očitno je,« poudarja Kauzer, ki priznava, da ga je skupna zmaga ujela nepripravljenega.
»Zmaga na finalu ni bila takšno presenečenje kot skupna, v Pauju se namreč vedno dobro počutim. A v seštevku svetovnega pokala je imel Čeh Vavra Hradilek pred Paujem že otipljivo prednost, morda je obstajalo vsega 10 odstotkov možnost, da izgubi vodstvo. Vendar je nato v Franciji ostal brez finala, prav tako drugi Boris Neveu. Ko sta izpadla, sem začel upati na uvrstitev na zmagovalni oder, na skupno zmago pa ne. Bil sem šokiran,« dodaja najuspešnejši slovenski slalomist doslej, ki pa trezno poudarja, da bo vrednost sezone mogoče meriti šele po SP, saj je to ključna tekma ne le za letošnje tekmovalno leto, marveč zaradi delitve olimpijskih kvot tudi za sezono 2016. Vseeno se primerjavi vseh treh skupnih zmag v svetovnem pokalu ni mogel izogniti, pri 26 letih, ko je vknjižil prvo, je denimo močno prevladoval.
»Prve ne pozabiš nikoli, a vendar ima letošnja zaradi težav, ki jih imam za seboj, prav tako veliko vrednost. Že res, da me že nekaj časa vodijo dobri občutki, a to moraš potrditi na vodi, sicer te začnejo obhajati dvomi. Pred šestimi leti sem bil po tehnični plati korak ali dva pred tekmeci, nikomur ni bilo jasno, kako lahko dosegam za dve, tri sekunde boljše čase s povsem normalnimi nastopi. Zdaj proti vrhu prodirajo dvajsetletniki, ki so zrasli v kratkih čolnih in tehniko gradili v njih. Ko pridejo v finale, se vržejo na glavo. Če gre, gre, če ne, pa pač ne. Poleg tega se je svetovni vrh močno razširil,« Kauzer močno poudarja predvsem razlike v dolžini čolnov. Kot pravi, je ob svojih prvih večjih uspehih leta 2005 sicer že veslal v krajšem čolnu, a je bil ta vseeno 30 cm daljši od sedanjega, kot najstnik pa je slalomsko zorel še na daljših. »Vedno sem trdil, da pod dolžino 360 cm ne bom šel, pa sem se pred tremi tedni vseeno preselil v kajak dolžine 351 cm. Za rezultat začneš sklepati kompromise. Pri takšni dolžini se zdi čudno razpredati o centimetrih, a so zelo pomembni,« dodaja.
