Donacije za drago olimpijsko opremo

Tina Mrak in Veronika Macarol za OI v Riu de Janeiru potrebujeta novo jadrnico, sredstva zanjo pa zbirata na domiselne načine.

Objavljeno
24. september 2015 23.52
Jadralki Veronika Macarol in Tina Mrak . Bernardin, 13.10. 2014
Besedilo: Špela Robnik
Besedilo: Špela Robnik
Te dni, ko sta jadralno opremo spet zapakirali v zabojnik in ga odposlali na prizorišče svetovnega prvenstva razreda 470 v Haifo, si Tina Mrak in Veronika Macarol belita glavo, kje še pridobiti sredstva za nakup nove jadrnice za nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Ta ju bo stala okoli 22.000 evrov, zato sta se odločili tudi za spletno kampanjo množičnega financiranja.

»Ves čas se srečujeva s finančnimi težavami, denarja je vedno premalo. Naročili sva novo jadrnico, ki jo dobiva okoli 20. oktobra. To bodo dodatni stroški, ki jih zveza ne krije, ker nimava stalnih pogodb s pokrovitelji, bo vso breme padlo na naju,« je Mrakova povedala o zbiranju donacij na portalu Make a Champ (www.makechamp.com/tinaveronika). Cilj je, da v 60 dneh zbereta vsaj 5000 evrov, ki bi jima še kako prav prišli pri nakupu nove jadrnice. Ta »gola« stane 15.000 evrov, z vsemi jadri, jambori in ostalo opremo pa še vsaj 7000 evrov več. »Potrebujeva še eno jadrnico, ki bo najina olimpijska oprema.« Za zdaj sta zbrali kakšno petino zastavljene vsote, vsem donatorjem pa se zahvalita z darilci, ki sta jih izdelali sami, tudi iz starega floka.

Ne le za jadrnico, sredstva jima bodo prišla prav tudi pri kritju stroškov za kondicijskega trenerja Andreja Kocjana: »Sodelujemo kakšno leto, v tem času sva naredili velik napredek, ustvarili dobro bazo, zato bi seveda radi tako delali še naprej.«

Kajpak tudi na morju pridno trenirata, ne le za OI, v naslednjih tednih ju čaka SP razreda 470 v Izraelu (od 10. do 17. oktobra). Na treningih s Tomažem Čopijem sta se jima pridružili Italijanki Roberta Caputo in Alice Sinn, priprave s sparing partnerkama so bile dobrodošle. »Bilo je odlično, trenirali smo v Portorožu, imeli dobre razmere. Razumemo se, dajemo ena drugi motivacijo. Vedno je dobro imeti sparing partnerja. Prilagodili sta se nama in prišli sem, v tej sezoni smo res dobro sodelovali,« je ocenila Mrakova in še povedala, da so večinoma trenirali po sistemu krajših regat, v drugi polovici treningov pa se posvečali hitrosti jadrnice, nastavitvam, štartom itd. V Haifi bosta slovenski olimpijski potnici jadrali prvič, zato ne vesta natančno, kaj pričakovati, a ker gre za Sredozemsko morje, ju razmere ne bi smele presenetiti. »Pričakujem, da bo podobno kot pri nas. Tudi na prizorišču bomo imeli na voljo še dober teden treningov, da se bomo privadili na zadnje stvari, drugih posebnosti pa ne pričakujemo,« je še dejala krmarka posadke.

Po svetovnem prvenstvu ju čaka še zaključek svetovnega pokala v Abu Dabiju, sezona pa se zanju nato niti ne bo končala, decembra se bosta namreč že vrnili na olimpijsko prizorišče v Rio de Janeiro, kjer sta nedavno opravili prvi preizkus s predolimpijsko regato. Z jadranjem tam nista bili najbolj zadovoljni, a bistveno je, da sta se spoznali z zahtevnim regatnim poljem. »Približno 60 odstotkov regat bo zunaj zaliva, 40 pa znotraj. Razmere so povsem različne, zunaj je visok oceanski val, znotraj pa so bolj do izraza prišli morski tokovi, ki na eni strani vstopajo v zaliv, na drugi strani pa izstopajo, tako da vse nekako kroži. Tudi znotraj zaliva je bil manjši val, treba se je bilo prilagoditi,« je Mrakova opisala razmere, na katere so se njune tekmice že veliko bolje privadile in tako imele prednost na testni regati v Riu. A Slovenki menita, da tega zaostanka ni nemogoče nadoknaditi, pred OI namreč načrtujeta še julijski trening. Izboljšati si želita zlasti štart, tudi na visokih valovih sta imeli nekaj težav, Veroniki je bilo slabo. Kakšnega zdravniškega nasveta bi sicer bili veseli tudi v povezavi z onesnaženjem vode v zalivu Guanabara. »Voda je rjava, umazana, v marini smrdi po kanalizaciji. Ko greš na morje, moraš paziti, da te voda ne poškropi po obrazu,« je povedala Mrakova in opozorila, da zadeva nikakor ni nedolžna. Enega od jadralcev na deski so denimo ob testnih regatah hospitalizirali, številni drugi so imeli težave tudi po prihodu domov ...