Dugonjić: Zakaj ne bi bil samozavesten?

Kazan – Za plavalce je napočil dan D v predolimpijski sezoni. Danes se bo v Kazanu, milijonski metropoli Tatarstana v Ruski federaciji, začel plavalni del v 50-metrskem bazenu 16. svetovnega prvenstva. Zadnje, pred dvema letoma v Barceloni, je vzbujalo zanimanje o utripu leto po Londonu, zdaj se je med plavalci že začelo odštevanje do olimpijskega Ria.

Kot že večkrat na ruskih prizoriščih športnih spektaklov gre na tribunah pričakovati precej radovednežev in tudi ponosnih domačih prebivalcev ki zlepa nočejo zamuditi priložnosti, za udeležbo na sploh prvem svetovnem prvenstvu v 50-metrskem bazenu doslej v največji državi na svetu. Svoje zanimanje so domačini potrdili že v prvih dneh, ko so presenetljivo, celo v dopoldanskih urah, polnili tribune ob vaterpolskem bazenu. Na podobnih tekmovanjih v preteklosti se je namreč dogajalo, da z izjemo poročevalcev držav, katerih moštvi sta bili v vodi, ter kajpak redarjev na prizorišču ni bilo nikogar … Vaterpolo (mimogrede, v Kazanu gre vse po načrtih, potem ko so se v četrtfinale včeraj uvrstili Madžari, Hrvati, Srbi in Grki) ponavadi pritegne več zanimanja šele v sklepnem koncu tedna ob neposrednih bojih za kolajne.

Plavalna zgodba je drugačna. Na finalni spored so iz dneva v dan usmerjeni najmočnejši žarometi, gledalci – tako poznavalci kot le občasni športni navdušenci – radovedno spremljajo razplete med najhitrejšimi na svetu, prav nastop med najboljšo osmerico je vselej želja tudi slovenskega tabora. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Barceloni je med popoldansko smetano dvakrat nastopil Damir Dugonjić (in se obakrat soočil z nehvalež­nim 4. mestom …) in koroški orjak, z 202 cm med najvišjimi plavalci na svetu, ostaja tudi v Kazanu osrednji slovenski adut.

Pred njim je že danes izjemno pomemben nastop v predtekmovanju na 100 m prsno, pri priči se bo lotil lova na normo za olimpijske igre, kajpak pa bo kratkoročni cilj nastop v popoldanskem polfinalu in nato še jutri med elitno osmerico. Po zad­njih dosežkih se sicer zdi, da je bliže vrhunskemu nastopu na 50 m prsno (predtekmovanje in polfinale v torek, finale v sredo). Ob prihodu na prizorišče je dejal: »Na zadnjih testih pred SP sem bil hitrejši kot ob tem času pred zadnjim šampionatom v Barceloni. Trimski kabinet potrjuje tudi več telesne moči. Zato sem res lahko samozavesten.« Včeraj se je sicer v Kazanu razveselil prihoda svojega trenerja Matije Medveška, ki je v zadnjih dneh v Gruziji zelo uspešno vodil skupino plavalcev na festivalu športa evropske mladine. Na prizorišču osrednjega plavalnega tekmovanja v predolimpijskem poletju pa je tudi Dave Durdan, zdaj glavni trener moškega dela reprezentance ZDA, sicer vrsto let v San Franciscu »coach« vodilnega slovenskega plavalca.

Predstavitev ameriške reprezentance je pred začetkom tekmovanja pritegnila precej zanimanja, vsekakor pa prireditelje najbolj draži vprašanje, kako uspešna bo domača izbrana vrsta. Ta je nekoč svetu predstavljala izjemne plavalce, zadnja leta kdo občasno že zablesti, a pravih naslednikov Aleksandra Popova in Vladimirja Saljnikova – oba sta bila po štirikrat olimpijska zmagovalca – še ni na obzorju.

Slednji, nekoč veliki tekmec bratov Darjana in Boruta Petriča na 400 m in 1500 m prosto, se je ob prihodu na 16. SP spomnil svoje izjemne športne poti, ob večnem prestižu med ZDA in Rusijo (prej SZ), naj gre za oboroževanje, polete v vesolje ali šport, pa o plavanju omenil: »Pri nas imamo zdaj približno 3000 bazenov, kar po zadnjih izračunih omogoča devetim odstotkom prebivalstva ukvarjanje s plavanjem. Če pa pomislite, da je v ZDA že kakšnih 300.000 objektov, skoraj je ni šole brez bazena, potem je jasno, zakaj tam že razmišljajo o novih Phelpsih …«

Kakorkoli, Saljnikov ni hotel napovedovati števila osvojenih kolajn za domačo reprezentanco, a od današnje nedelje bodo mnogi na tribunah še kako stiskali pesti za rusko pravljico v vodi. Včeraj pa jih je bolj kot dogajanje na prvenstvu zanimal tradicionalni ljudski praznik sabantuj. Gre za poletno srečanje v čast in slavo poljedelstvu, pravijo mu tudi praznik pluga. Predstavitev starih obrti in nevsakdanja športna tekmovanja, najbolj rokoborba za ovco kot glavno nagrado, pritegnejo zanimanje množic v mestu z več kot milijonom prebivalcev, pivo in kvas, silno priljubljeni poletni ruski brezalkoholni napitek, tečeta v potokih, iz ponev in loncev pa diši po bešbarmaku (palačinke z rezinami jagnjetine ali govedine), različnih klobasah, azuju (dušeni govedini s paradižnikom, krompirjem in kumarami), čakčaku (torti z medom) in drugih mojstrovinah ponosnih tatarskih kuharjev.