Eksperiment kot maratonska smrt

Dobra dva tedna pred Ljubljanskim maratonom ne poskušajte nič novega! Držite se ustaljenega.

Objavljeno
11. oktober 2012 12.14
mdr*Primoz Kobe
Po. K., Delo.si
Po. K., Delo.si

Katere maratonske napake smo obdelali doslej, debela dva tedna pred Ljubljanskim maratonom?

Pisali smo o nerealno zastavljenem času na cilju našega prvega velikega nastopa, o prepočasnih vadbenih tekih, o predlogih tekih konec tedna, o napakah pri uživanju športnih napitkov, o dobrem in z energijo nabitem zajtrku …

Skupni imenovalec je bil, da moramo vse, kar smo se namenili početi med prihajajočim pol- ali pravim maratonom, prej preskusiti med vadbo. Skratka: bolj ko se bliža Ljubljanski maraton, manj eksperimentiranja si lahko privoščimo. Ta "manj" lahko preberete tudi kot "nič" - in bo tudi vse v redu.

Nerazumljivi eksperimenti

Mnogokrat se zgodi, da ti pred nastopom pride do težko nerazumljivih eksperimentov. Tudi pri zelo, zelo izkušenih športnikih.

Primer: prijatelj, ki je tekmoval v zelo popularnem zimskem vztrajnostnem športu v svetovnem pokalu, na olimpijskih igrah, bil je med desetimi na svetovnem prvenstvu, je po končani karieri presedlal na triatlon, kjer je bil zelo hitro v kakovostno srednjem evropskem razredu, na najdaljših, ironman tekmah, pa je kazalo, da bo prišel povsem pod vrh. Kljub temu, da je o vadbi in prehrani vedel vse, pa se mu je kar nekajkrat zgodilo, da je večer pred tekmo sedel pred kolo in zamenjal pedali, spremenil višino sedeža, celo zamenjal sedež z novim. Rezultat? Na videz nepojasnjeno slaba uvrstitev ali odstop.

Nekateri smo vedeli, zakaj je to storil. Zaradi treme in rahlo načete samozavesti pred tekmo, saj je vedel, da je zrel za svetovno elito.

Dobra stvar njegovih polomov je, da je gospod danes eden najboljših trenerjev na svetu v svojem športu, njegovi varovanci so si priborili odličja na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah!

Podobno in še veliko huje se lahko torej zgodi začetnikom v teku, saj nimajo le velike treme pred nastopom, največkrat jim tudi malo manjka znanja, predvsem o prehranjevanju pred in med tekmo. To je neugodna kombinacija: trema, rahla nesamozavest, strah – in nenadoma pride od nekod nasvet prijateljev, ali pa kar reklama, kako zelo da lahko neka zadeva olajša vaš nastop.

Prav posebna past so lahko tudi vabljive stojnice na maratonu, kjer je na voljo športna hrana, predvsem energijski napitki, geli in ploščice. Grafi v predstavitvenem materialu s svojimi krivuljami ogromno obetajo, a verjemite, da če boste zadevo preskusili na svojem prvem pol- ali maratonu, bo šla vaša krivulja najverjetneje zelo navzdol. In vmes morda zavila za kakšen grm ali prenosno stranišče.

Tekaški aksiom

Takole je: med svojim krstnim nastopom na daljši tekaški razdalji ne vzemite nič takega, česar niste preverili med svojimi vadbenimi teki. Bognedaj, da vam kdo podtakne kašen proteinski napitek ali pa – tudi to se zgodi – pršilec, s katerim si pomagajo astmatiki. Tisto, kar astmatikom odpira dihalne poti, je lahko za vaše teko pravi šok. Enostaven zaključek našega moraliziranja: vsaj deset dni pred startom v svoji prehrani ničesar ne spreminjajte!

No, ne gre le za hrano in napitke, ki vam lahko uničijo dan, ki se ga tako zelo veselite, dan, zaradi katerega ste verjetno zanemarili svoje družabno življenje, morda včasih celo družino. Vse to gre seveda tudi poleg pol- in maratona in to je tisto, kar včasih pri teku ni v redu. A o tem kdaj drugič.

Napake se seveda lahko zgodijo tudi v zvezi z opremo. Res je, da tečemo z veseljem, a ponavadi tudi v tekaških copatih. Če copat niste zamenjali doslej, tega ne storite niti zdaj. Da se copat dobro navadite, rabite dva tedna – pod pogojem, da vas copat ne ožuli, da vas ne izdajo nohti, v najslabšem primeru lahko pride celo do poškodbe, bog ne daj, da začne boleti ahilova tetiva.

Morda je vaša obutev bolj kot obrabljena umazana in vas je zamikalo, da bi copati oprali v pralnem stroju. Jaz ne bi, morda boste iz stroja vzeli dobesedno nov copat. Ne po videzu, pač pa po lastnostih. Verjemite, niso se izboljšale ... Če že morate oprati copati, to storite zvečer, na roke v plastični posodi: najprej odstranite vložke, jih nežno operite s pralnim praškom, nato pa splaknite z vodo, nežno stisnite, da odteče voda, nato pa položite na časopisni papir, s katerim vložke tudi pokrijete. Tudi copati splaknite pod tekočo vodo, za uro obesite, da se obutev „odcedi“, nato pa v notranjost nežno natlačite nekaj časopisnega papirja. Ta bo, tako kot pri vložkih, v nekaj urah vsrkal ogromno vode in vlage, moker papir zjutraj odvrzite in še enkrat vložite suh papir, in popoldne bosta copati bržkone suhi, tako da boste šli lahko že na trening.