Tiskane izdaje
Dunaj – Avstrijski Schwechat bo od danes pa do prihodnje nedelje prizorišče evropskega prvenstva v namiznem tenisu, na katerem bo imela tudi Slovenija svoje zastopstvo tako v moški kot v ženski konkurenci v kategoriji posameznikov, dvojic in ekip. Naš glavni adut je kajpak sedemnajsti nosilec Bojan Tokič, vendar pa tudi preostali zastopniki ne mečejo že vnaprej puške v koruzo.
Prva se bodo že danes za mize podala dekleta v ekipnem tekmovanju, Slovenke – v ekipi so Jana Tomazini, Alex Galič, Manca Fajmut in Nina Zupančič – nastopajo v drugi kakovostni skupini in želijo v njej tudi ostati. Prve tekmice (ob 10. uri) bodo Bolgarke. »Res je, naš cilj je obstanek, čeprav so vsi nasprotniki na papirju močnejši od nas. Že obračun z Bolgarijo bo razkril razmerja moči, gremo na zmago, upam pa, da se bo vse normalno odvilo. Žal se pred prvenstvom nismo mogli dobiti in trenirati skupaj, saj ima Jana klubske obveznosti v Španiji, Alex pa v Nemčiji, obenem nam nekaj preglavic povzročata še Mančin nedavno prebolen močan prehlad in Janina poškodba narta, ki se ji vleče že več kot pol leta, verjamem pa, da bo kljub bolečinam s stisnjenimi zobmi odigrala po svojih najboljših močeh,« je pričakovanja razgrnila selektorska ženske izbrane vrste Vesna Ojsteršek Drnovšek.
Naša najizkušenejša igralka, 27-letna Jana Tomazini, upa, da ji poškodba ne bo prekrižala načrtov: »Med celotnimi poletnimi pripravami me je ovirala artroza narta, sredi avgusta sem začela trenirati, sprva brez bolečin, ki pa so se – vzporedno z naraščanjem intenzivnosti – nato spet ponovile. Poskušam vzdržati. Na EP je cilj ekipni obstanek v 2. kakovostni skupini, posamično pa ugoden žreb, čim boljša igra in naj noga vzdrži. Potem tudi rezultat ne bo izostal.«
Šele 19-letna Alex Galič se pred prvenstvom ni vrnila v domovino, saj se je že julija preselila v center Wernerja Schlagerja v Schwechatu, le med vikendi hodi na tekme v Nemčijo. Na EP bo torej nastopila na domala domačem parketu.
Mance Fajmut, ki bo novembra dopolnila 23 let, nedavna bolezen ne ovira več pretirano: »Trenutno zdravstveno stanje je v redu, malo sem prehlajena, upam pa, da na prvenstvu zaradi tega ne bo težav.« Tudi najmlajša v izbrani vrsti, komaj polnoletna levičarka Nina Zupančič, že komaj čaka nov mednarodni izziv: »Kot najmlajša v ekipi si želim predvsem pridobiti nove izkušnje, prikazati čim boljšo igro in ekipi pomagati do obstanka.«
Selektorka bo v ogenj poslala tudi dve že uveljavljeni dvojici: starejši Tomazinijevo in Fajmutovo ter mlajši Galičevo in Zupančičevo.
Rak: Prvi cilj je vrnitev v prvo kakovostno skupino!
Moški bodo ekipno tekmovanje začeli šele jutri, selektor Bojan Rak je s seboj v Avstrijo odpeljal Bojana Tokiča (ta je pravzaprav v Schwechat pripotoval naravnost iz Nemčije), Saša Lasana, Jana Žibrata, Uroša Slatinška in Ludvika Peršoljo. Sam je, kot vselej, ambiciozen in pomenljiv: »Prvi cilj je vrnitev reprezentance v prvo kakovostno skupino. Vsak od fantov, ki gre za mizo, mora biti pripravljen; od vsakega reprezentanta, ki ga bom poslal v ogenj, bom zahteval maksimalni pristop. Težave so, a jih skušamo odmisliti. Naš prvi igralec Tokič se še lovi, verjamem pa, da bo na EP storil preskok v glavi, dvigoval in stopnjeval igro, pravočasno našel pravo formo in, če bo treba, tudi pregriznil mizo. Zaupamo in verjamemo vanj. Sicer bi se nam moralo vse poklopiti, tudi s selektorjevo odgovornostjo, da fante motivira(m), pomembna pa bo tudi podpora in spodbuda s klopi, ki lahko moštvo dvigne za 20 do 30 odstotkov. Držal se bom preverjene formule 2+1, torej dveh točk Tokiča in ene nekoga drugega. Fantje so v redu, zdravstvene težave resda so, a jih ne moremo reševati tako, da bi vpoklicali koga drugega, saj – to poudarjam – ustreznih zamenjav nimamo. V ekipo smo vključili mladega Peršoljo, ki mora čim prej pokazati, ali je iz pravega testa, sicer ga bom moral na prihodnjem prvenstvu menjati.«
Ob Tokiču, ki poudarja, da ni čudežni deček, ki bi kar nosil odličja z največjih tekmovanj, da pa zagotovo še ni rekel zadnje, je najizkušenejši v zasedbi 42-letni Saš Lasan, ki si klubski kruh služi v Franciji v edinem klubu, ki od igralcev zahteva, da se med klubsko sezono redno ne vračajo v domovino: »Med treningi so se pojavile manjše težave s hrbtom. Pripravljen sem solidno, upam pa, da bom do sobotnega začetka formo še popravil.«
Tudi 34-letni Uroš Slatinšek ostaja na realnih tleh: »Zelo sem vesel, da sem spet zraven na velikem ekipnem tekmovanju. Selektor ve, da zasedbo dobro motiviram, tudi kadar sedim na klopi, saj se tedaj počutim, kot bi stal v 'ringu'. Dokazati si želim, da sem še sposoben odigrati dober namizni tenis. Vzdušje v ekipi je odlično, vesel bom, če bomo prvenstvo začeli z zmago nad Slovaško.«
In še najmlajša dva: 21-letni Prlek Jan Žibrat, ki si kruh služi pri nizozemskem prvaku Taverzu, si je pred skoraj dvema tednoma grdo poškodoval desni gleženj, a se je s pomočjo terapij za silo sestavil. »Nimam pretiranih pričakovanj, pritiska ne čutim – kadar ga, ga nikoli od drugih, vselej zgolj od sebe. Skušal bom upravičiti selektorjev poziv, poškodba me seveda malo ovira, toda ko stopiš v 'ring', to odmisliš in daš vse od sebe za slovenski grb,« je pojasnil nadarjeni mladenič in se ob tem potrkal po srcu.
Peti član reprezentance pa je mladi, 18-letni Ludvik Peršolja: »Zavedam se, da je moja naloga spodbujati ekipo, moj cilj pa je selektorju dokazati, da sem material, na katerega bo lahko računal v prihodnje.« Ludvik bo v konkurenci dvojic igral z Urošem Slatinškom, Saš Lasan se je znašel v slovensko-madžarski navezi z Adamom Pattantyusom, Bojan Tokič pa tokrat ne bo več sodeloval z resneje poškodovanim Srbom Aleksandrom Karakaševićem, temveč bo tvoril dvojico z Janom Žibratom.
