Tiskane izdaje
Luigi Mastrangelo je star 36 let, a je bil na odbojkarskem EP v Avstriji in na Češkem eden najopaznejših in tudi najuspešnejših blokerjev. Prvič je zlato na tem tekmovanju osvojil še v prejšnjem tisočletju, ko je leta 1999 najboljše odbojkarje stare celine gostila Avstrija. Danes doživlja drugo pomlad.
Nov selektor, nova izbrana vrsta. S prihodom Maura Berruta, ki je pred tem preporodil finsko odbojko, je italijanska reprezentanca začela dobivati nove, nepričakovane obrise. Pravi pečat prestrukturiranju zasedbe je pustila vrnitev slovitega Gigija Mastrangela, še zadnjega »domorodca« iz ekipe, ki je pred leti krojila svetovni vrh v odbojki, v njej pa so bili še veliki Alberto Cisolla, Valerio Vermiglio, Alessandro Fei, Mirko Corsano in navsezadnje Matej Černic.
Po razočaranju v letošnji svetovni ligi, v kateri je zasedba pristala na šestem mestu, je moral Berruto potegniti še zadnjega asa iz rokava. Gigijeva vrnitev v izbrano vrsto zagotovo blagodejno vpliva na soigralce tako na parketu kot ob njem. »Ne, selektorjevo povabilo me ni presenetilo, saj sem pričakoval, da bo želel priključiti moštvu kakšen starejši in izkušenejši obraz. Dobro poznam in se strinjam z njegovo filozofijo, da je zdaj pravi čas za sestavo nove, sveže in mlade reprezentance, ki bo v povsem nov ciklus dela startala skoraj z ničle,« je pojasnil prekaljeni maček, ki sicer nosi klubski dres Cunea.
»Zame je predstavljanje domovine v mednarodnem prostoru bila in vedno bo velika čast. Seveda pa sem tudi jaz potreboval čas, da sem se malo odpočil od velikih tekmovanj, gledal tekme z malih zaslonov in si napolnil baterije za nove izzive.« Mastrangelo je pri 36 letih kot staro vino – starejši kot je, boljši je. Njegova vrstnika, nogometaša Francesco Totti in Alessandro Nesta, sta že zdavnaj slekla dres izbrane vrste, on pa ga je oblekel nazaj. »Tu je težko vleči vzporednice, saj sta primera precej drugačna. Morda tudi zato, ker športniki ne postavijo vedno reprezentance za glavno prednost.«
V pomlajeni italijanski odbojkarski reprezentanci je večini soigralcev kot nekakšen oče. »Ekipa je najboljša, kar jih zdaj premore Italija. V njej je mnogo mladih fantov, ki bi se radi uveljavili v svetovnem merilu, pred njimi pa je še svetla prihodnost. Berruto jih dobro pozna in ima velik vpliv na njihovo psihologijo.« Po odhodu dolgoletnega podajalca in kapetana Valeria Vermiglia je mesto prvega organizatorja igre prevzel Dragan Travica. »Nobenih težav ni z uigranostjo. Sicer se ne poznava dobro, toda mehanizem je že dovolj naoljen,« poudarja 202 centimetrov visoki v Mottoli rojeni bloker. Bo na OI prihodnje leto še v kadru? »Na žalost nam niti naslov evropskih prvakov ne bi zagotovil neposredne olimpijske vozovnice, seveda pa je to moj cilj. To bi bila najlepša možna pika na i moji dolgi karieri.«
O novih reprezentančnih soigralcih govori samo v presežnikih. »Krasni fantje so. Imajo različne značaje, druži pa jih močno prijateljstvo, entuziazem, želja po zmagi in tudi izjemen udarec. Servis je v odbojki ključen. Pravijo, da je z dobrim začetkom polovica že narejena. Ko steče začetni udarec, je vse drugo precej lažje, tudi blok, ki je moj vsakdanji kruh,« v smehu pojasnjuje najizkušenejši med Berrutovimi izbranci, ki je za glavne favorite za naslov evropskih prvakov postavil Ruse.
Po poklicu je odbojkar, po duši pa nogometaš, a je za ta šport nekoliko previsok. »Juventus, eden mojih najljubših klubov, me je povabil na odprtje novega stadiona, a sem moral žal odkloniti, ker sem bil v sklepnih pripravah na EP. Toda po drugi strani nogomet požre skoraj ves sponzorski priliv v italijanski klubski šport. Kakor da odbojka ne obstaja.«
Pred letošnjim EP je dres z državnim grbom oblekel kar 323-krat, njegove uspehe bi lahko naštevali brez konca in kraja. V zasebnem življenju je oče dveh navihancev, Samueleja in Nicole, sicer pa izjemno hvaležen zvezdnik za promocijske namene in človek z velikim srcem, ki je med drugim posodil svoje ime kampanji za zgodnje ultrazvočno odkrivanje znakov hemofilije. Foto Reuters
Kakor staro vino – Luigi Mastrangelo (desno, ob njem reprezentančna kolega Emanuele Birarelli in Cristian Savani) Janez Porenta Odbojka
