Ljubljana – Tina Trstenjak je še do prejšnjega tedna živela svoje sanje. Zlate lovorike, ki jih je od lanskega septembra kot po tekočem traku nizala na turnirjih najvišje ravni v judu, so jo pripeljale na vrh svetovne lestvice v srednji kategoriji (do 63 kg), za povrh so ji (končno) obljubili tudi službo na ministrstvu za obrambo. Ko je že izpolnila in oddala vse potrebne formularje, pa je po nekaj dneh sledil pravi šok.
V petek je namreč prejela odgovor, da je kljub vsemu ne bodo zaposlili, ker ne izpolnjuje vseh pogojev (nima mature). Vse lepo in prav, vendar pa to, da (še) ni opravila vseh šolskih obveznosti, ni od včeraj; to je znano že nekaj časa.
Judoistka kluba Z'dežele Sankaku je po vseh podvigih, ki jih je že dosegla (ob desetih zmagah med elito ima med drugim še bronasto kolajno s svetovnega prvenstva ter dva naslova evropske podprvakinje), je začutila veliko priložnost, da bi po »zvezdah« segla tudi na največji športni prireditvi – na olimpijskih igrah prihodnje leto v Riu de Janeiru.
Ker globoko v sebi verjame, da lahko na prestolu nasledi celo svojo trenerko Urško Žolnir, se je odločila, da bo vse podredila judu in druge zadeve v tem času postavila na stranski tir. Še kako dobro se zaveda, da se lahko na blazinah zgodi marsikaj in je zato vprašanje, če bo v tako dobrem izhodišču, denimo, tudi pred OI v Tokiu 2020.
Zato se je nadvse razveselila obljube, ki so ji jo po osvojeni srebrni kolajni na junijskih evropskih igrah v Bakuju dali vodilni možje pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) s predsednikom Bogdanom Gabrovcem na čelu, češ da so ji priskrbeli službo v vojski.
Da so jo zdaj, tri tedne pred svetovnim prvenstvom v Astani, preklicali, je bil zanjo hud šok. Celo tako velik, da je izgubila vso voljo do treningov, ki jih imajo te dni reprezentanti na tradicionalnih mednarodnih pripravah v Izoli. Marjan Fabjan, eden od najboljših judoističnih trenerjev na svetu, pravi, da je 24-letna Celjanka psihično povsem na tleh, zaradi česar seveda ni ravnodušen. Čeprav je po eni strani zelo strog do svojih varovancev, pa se po drugi zanje bori kot za lastne otroke.
Zaradi tega ga zelo moti odnos, ki ga je kljub uspehom (ali prav zaradi njih?) deležen od določenih ljudi v Sloveniji. Da so vnovič požrli obljubo, povrhu na dan tretje obletnice zlate lovorike Urške Žolnir na OI v Londonu, se mu ne zdi več naključje. Sploh, ker so se podobne stvari prej dogajale že tudi z Lucijo Polavder in Žolnirjevo.
Mimogrede: naši olimpijski šampionki, ki je sredi junija uradno sklenila bogato športno pot, so z OKS nedolgo tega poslali kratko elektronsko sporočilo, v katerem so jo obvestili, da se 31. avgusta zaradi prenehanja tako imenovanega projekta Razvoj kadrov v športu, ki ga je delno financirala Evropska unija, končuje njeno sodelovanje z OKS. Ali z drugimi besedami: Žolnirjeva se bo 1. septembra znašla na seznamu brezposelnih.
Zaposlitev naj bi ji menda obljubili na ministrstvu za obrambo, toda Fabjan nikomur več ne verjame. Zaradi tega je začel resno razmišljati o tem, da bi se po spektaklu v Riu de Janeiru umaknil in se začel z judom ukvarjati zgolj ljubiteljsko. »Zaradi takšnih zadev in ljudi ne mislim več izgubljati živcev, jih bo že bog kaznoval,« je še navrgel celjski strokovnjak.
Pri OKS naj bi že rešili zaplet
Bogdan Gabrovec je odvrnil, da gre pri Trstenjakovi za kompleksno zgodbo. »Problem se vleče že nekaj let, težava pa je v tem, da Tina nima ustrezne izobrazbe. Brez nje pa po sedanji zakonodaji nikogar ni mogoče zaposliti. To bi bilo možno le, če bi, denimo, v vojski spremenili pravilnik, kar pa se le zaradi Trstenjakove ne bo zgodilo,« je pojasnil predsednik OKS in pripomnil, da sam več kot prositi ne zna, svojega položaja pa tudi ne namerava izkoristiti, da bi nekomu omogočil privilegij.
Ob tem je še dejal, da pri OKS že rešujejo zaplet okrog ene od najboljših slovenskih športnic ta hip oziroma naj bi ga že rešili. »Določena sredstva ji bomo – seveda z zavezo, da v določenem roku opravi maturo ali vsaj poklicno šolo – zagotovili prek enega od naših pokroviteljev, razliko pa pokrili na OKS,« je zatrdil Gabrovec in se strinjal, da so odgovorni pri vojski res ravnali nerodno, ko so ji tako malo pred svetovnim prvenstvom preklicali službo. To je tako, kot da bi ji zasadili nož v hrbet ...