Ljubljana – Slovenska judoistična reprezentanca se je prvi dan po koncu evropskega prvenstva na Poljskem že ozrla k novim izzivom. Prvi cilj Slovencev v tem koledarskem letu je svetovno prvenstvo, ki bo konec poletja v Budimpešti, šele dolgoročna strategija vsebuje nastop na olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu.
Kar težko je verjeti, kako uspešni so slovenski judoisti v tem stoletju. Leta 2002, ko sta Petra Nareks in Raša Sraka osvojili bronasti kolajni na prvenstvu stare celine v Mariboru, gotovo nihče ni pričakoval, da sta le začeli niz, ki mu ni videti konca. Slovenci so odtlej nanizali kar 43 kolajn med posamezniki, prav z nobenega šampionata se niso vrnili praznih rok.
Resda je bila njihova bera v Varšavi in lani v Kazanu skromnejša od prejšnjih let (glej tabelo), prav tako so osvojili manj kolajn kot v primerljivih (po)olimpijskih letih 2012 in 2013. Toda pozor, kljub temu judo (p)ostaja z naskokom najtrofejnejša slovenska športna panoga. Ker gre za uveljavljeno olimpijsko disciplino, ki iz leta v leto pridobiva na dodatni veljavi s finančnimi nagradami za nosilce kolajn na tekmah svetovnega pokala in TV prenosi, imajo uspehi slovenskih tekmovalcev še toliko večjo težo.
Kaj bi dali za uspehe judoistov v vrhovih nekaterih drugih panožnih zvez pri nas! Niz kolajn na največjih tekmovanjih, ki ga pišejo judoisti, seveda ni naključen. Pot do večine uspehov je tlakoval trener Marjan Fabjan, ki je v trenerski vlogi zaslužen za 35 od 41 posamičnih kolajn. Tudi na poljskem turnirju, na katerem je v štirih dneh predstavilo svoje znanje 369 judoistov iz 41 evropskih držav, sta opozorila nase člana Fabjanovega kluba Sankaku, ki domuje na Lopati pri Celju. Tina Trstenjak (do 63 kg) tako ali tako sodi med najboljše judoistke na svetu v absolutni konkurenci, zato ni čudno, da je tokrat s »polovico moči« opravila z vsemi in ubranila zlato kolajno z lanskega prvenstva v Rusiji.
Obetavni Prekmurec Adrian Gomboc pa je le potrdil, da je ravnal pravilno, ko se je pred leti iz Rakičana preselil v Celje in posledično napredoval po krivulji eksponentne funkcije. Fabjanovi načrtno oblikujejo olimpijske cikle, ki so v preteklosti med drugim prinesli tudi zlati kolajni Urške Žolnir in Tine Trstenjak.
»Tina ostaja prvo ime tudi v prihodnje. Med mladimi je Adrian Gomboc zanesljivo zraven, saj je to pokazal že lani s petim mestom na olimpijskih igrah in zdaj s kolajno na Poljskem, Klara Apotekar pa še ni ujela ravni svoje polsestre – to je Ana Velenšek, op. a. – in veliko ji še manjka, da bo lahko stopila v njene čevlje. Mlade bomo nenehno priključevali zraven, toda iz tekmovalcev, ki jih dobimo, moramo narediti borce. To naredimo v klubu, kjer jim vcepimo v miselnost trdo delo, borbenost in disciplino,« je razkril proces ustvarjanja šampionskih judoistov 58-letni Bloudkov nagrajenec Fabjan.
Z Velenškovo si bo nalil čistega vina
Slednji ne odstopa od 100-odstotne predanosti športu. »Z Ano Velenšek, denimo, si morava najprej naliti čistega vina in ugotoviti, kaj si želi v prihodnje in kakšno motivacijo premore. Resda sodeluje na treningih, a se s pravo vadbo še ni spoprijela. Pripravljen sem tudi na kompromise, ampak želim, da dekleta ali fantje rečejo, da hočejo trenirati vrhunsko. Polovičarski pristop ne pride v poštev,« je dodal Fabjan, ki je izpostavil tudi Rokija Drakšiča, še lani nosilca kolajne iz Kazana: »Nismo se še usedli in pogovorili. Roki je bil na operaciji kolena in povsem možno je, da se vrne na blazine.«
Slovencem torej ne manjka izzivov, zato želijo najprej pustiti dober vtis avgusta v Budimpešti, o igrah v Tokiu zato konkretno (še) ne razmišljajo. »Dotlej nas čaka še veliko treningov, prihajale bodo tudi poškodbe, nemara bo vzniknil kakšen nov tekmovalec, zato je tri leta pred igrami prezgodaj za konkretne načrte,« je zatrdil »Fabi« in za konec razkril načrt za uspeh tudi drugim klubom v Sloveniji: »Morali bodo začeti sodelovati z nami in se udeleževati mojih priprav in treningov. Ne gre za konkurenco. Mi se nikogar ne bojimo in tudi drugim se ni treba bati nas. Samo s sodelovanjem lahko uspejo.«