Fabjana v tujini spoštujejo veliko bolj kot v Sloveniji

Poškodba kolena je malce prekrižala načrte olimpijski prvakinji v judu Tini Trstenjak.

Objavljeno
22. maj 2019 06.00
Posodobljeno
22. maj 2019 11.31
Tina Trstenjak se nadeja, da z njenim kolenom vendarle ni nič hujšega. FOTO: Miha Šimnovec
Podčetrtek – Zaradi bolečin v kolenu bo Tina Trstenjak, olimpijska prvakinja v judu iz Ria de Janeira 2016, izpustila evropske igre v Minsku (od 21. do 30. junija). Že prej je bilo tudi znano, da se 28-letna Celjanka ne bo borila niti na 15. turnirju za evropski pokal, ki bo to soboto in nedeljo v Podčetrtku.
 

Kaj je narobe z vašim kolenom?

»Na trenutke me zaboli, kar je precej moteče. Prihodnji teden se bom odpravila na pregled k dr. Iztoku Pilihu, po njem pa se bomo odločili, kako bomo ukrepali naprej. Ker nočem tvegati, da bi se stanje poslabšalo, ne bom tekmovala na evropskih igrah. Bolje, da se dobro pozdravim in čim bolje pripravim za letošnji vrhunec – svetovno prvenstvo konec avgusta v Tokiu.«


Potemtakem spet ne boste imeli nič od poletnih počitnic.

»Pa saj jih že dolgo nimam, na kar sem se medtem že navadila.«
 

Znano je, da pri organizaciji turnirja v Podčetrtku sodelujete vsi člani kluba Z'dežele Sankaku. Lucija Polavder je, denimo, direktorica dvorane, novopečena mamica Urška Žolnir Jugovar skrbi za prijave tekmovalcev. Kakšna bo konec tedna vaša vloga?

»Kakšne posebne zadolžitve za zdaj še nimam. Pomagala bom, kjer bom lahko, in naredila, kar mi bodo rekli.«


Kaj vam pomeni največje judoistično tekmovanje v Sloveniji?

»Veliko mi pomeni, da imamo takšen turnir tudi pri nas in da ga prireja naš klub. Vsako leto znova se ga udeleži veliko tujcev, vem, da jih ogromno pride zaradi našega trenerja Marjana Fabjana, ki ga v tujini spoštujejo dosti bolj kot v Sloveniji. Drugače pa je tekmovanje v Podčetrtku tudi lepa priložnost za dokazovanje naših mlajših judoistov.«


Kako ste sicer zadovoljni z dosedanjim delom sezone, če odmislimo težave s kolenom?

»Ne morem reči, da sem stoodstotno zadovoljna, sem pa vesela, da se je moja forma v zadnjem obdobju stopnjevala, da ohranjam stik s svetovnim vrhom in zbiram točke v kvalifikacijah za OI 2020 v Tokiu. Zavedam se, da ne morem biti vseskozi v optimalni pripravljenosti.«


Kakšno oceno bi si dali za letošnje dosežke (s turnirjev za najvišjo raven svetovnega pokala ima dve srebrni kolajni – op. p.)?

»Recimo, da trojko.«


Samo?

»Da, doživela sem tudi nekaj porazov.«


Verjetno imate v mislih tudi finalnega na državnem prvenstvu z Andrejo Leški. Kdaj ste nazadnje ostali brez naslova državne prvakinje?

»Ne spomnim se, toda najbrž sem pred tem zadnjič na državnem prvenstvu izgubila v časih, ko je tekmovala še Urška Žolnir


Kako gledate na vajin dvoboj z Leškijevo?

»Pričakovala sem težko borbo, kot tekmico jo spoštujem, je močna in dobra judoistka, vendar pa se z njo ne obremenjujem. Osredotočena sem nase in hodim po svoji poti.«


Ali vas je presenetil njen vzpon?

»Niti ne, navsezadnje z rezultati dokazuje, da se stalno izboljšuje.«


Vaš trener Fabjan, ki je obenem tudi strokovni direktor slovenske reprezentance, je glede vajinega obračuna za olimpijsko vstopnico v kategoriji do 63 kilogramov dejal, da bo v Tokio odpotovala tista, ki bo imela po koncu kvalifikacij več točk. Mar zaradi tega čutite večji pritisk?

»Zagotovo ga je zdaj več kot pred prejšnjimi poletnimi olimpijskimi igrami leta 2016 v Riu de Janeiru, pred katerimi je bil položaj povsem drugačen. Toda vem, kaj zmorem, vse drugo poskušam odmisliti.«


V finalu nedavnega turnirja za grand slam v Bakuju ste še osmič zapored izgubili z Miku Taširo. Postaja Japonka za vas že nočna mora?

»Ne bi jo ravno opisala kot moro, je pa res, da se zelo težko borim z njo. A vsi ti porazi, ki sem jih doživela z njo, še ničesar ne pomenijo. Kot sem že rekla, to še ni čas, ko bi morala biti v najboljši formi, najpomembnejše obdobje še prihaja.«


Katere so njene glavne prednosti?

»Da je Japonka, da že od malih nog trenira po vse dneve in da ima na voljo ogromno partneric za sparing, proti katerim lahko opravi po tisoč enakih vstopov, gibov in metov, tako da lahko vse dodobra naštudira. A to še ne pomeni, da ne bom našla rešitve zanjo.«


Ali za vas obstaja popoln(a) judoist(ka)?

»Menim, da nihče ni popoln. Ni ga na svetu, ki bi znal vse. Vsakdo ima določene slabosti. Kdor je zelo močan, verjetno ni pretirano hiter in obratno. Zagotovo pa obstajajo določeni približki popolnosti.«