Favoriti Belgijci in Španci, trio BBB iz zasede

Valkenburg – Slovenski kolesarski trio BBB (Božič, Brajkovič, Bole) je dovolj uigran, da bi lahko krojil razplet dirke profesionalcev za mavrično majico. Vsak ima svoje adute za 267 km dolgo preizkušnjo, želja vseh treh pa je, da bi bil vsaj eden v skupini, ki bo na zadnjem od desetih vzponov na sloviti Cauberg krojila razplet.

Čeprav vsi skrivajo taktiko, je bolj ali manj jasno, da se bo vse vrtelo okrog Belgijcev in Špancev. Belgijska aduta sta Philippe Gilbert in Tom Boonen, španski upi Alejandro Valverde, Joaquim Rodriguez in Oscar Freire. Vsi se želijo pripeljati čim bolj spočiti v podnožje Cauberga, 1200 m dolgega vzpona s 7,7-odstotnim naklonom. Potem bodo napadli Gilbert oziroma Valverde in Rodriguez. Če jim ne bo uspelo, bosta v ozadju čakala Boonen in Freire.

Podobno razmišlja tudi slovenski selektor Martin Hvastija. Za vsako ceno pripeljati Boruta Božiča v zaključek ne bo edini posvečeni cilj. Še zlasti, če se ne bo obetal »šprinterski razplet«. Bolj ali manj je jasno, da je v slovenski reprezentanci preveč neizkušenih, da bi lahko krojili dirko. Zato bodo čakali na priložnost v zasedi. Kapetan Božič upa, da bodo trojko BBB pripeljali v zaključek, ko bo od počutja odvisno, kdo bo šel v akcijo.

Božič zaupa moštvu

»Za nami niso takšni uspehi, da bi lahko postavili hierarhijo v ekipi, kot jo imajo Belgijci. Zato se bomo dogovarjali. Verjamem v iskrenost in kohezivnost moštva,« razmišlja pred nedeljskim maratonom Božič, ki je lani v Københavnu osvojil 7. mesto. Drugi adut bo Grega Bole, ki želi popraviti vtis v ponesrečeni sezoni, predvsem pa spodrsljaj z OI, ko je zamudil priključek k zmagoviti skupini. Pravi, da ni v najboljši formi, ker ne zmaguje, verjame pa, da ima dovolj moči, da bo v finišu dirke med najboljšimi. »Kaj bo na zadnjem vzponu na Cauberg, nihče ne ve,« Begunjčan noče napovedati razpleta. Če bi bil v vrhunski formi, bi bil med favoriti.

Janija Brajkoviča skrbi psihična utrujenost. Pravi da je vrhunsko motiviran, vendar se mu v podzavest nenehno prikradejo misli, da je skrajni čas za počitek. Zanimivo pa je razmišljal po ogledu proge. »V zadnjem krogu, po 250 kilometrih, bo to dirka, s kakršno nimamo malo izkušenj. V tej skrajni coni sem se doslej zelo dobro počutil. Nikoli nisem imel težav ...,« Brajkovič upa, da bo pred finišem premagal vse zavore v glavi in telesu.

Na svetovnih prvenstvih se je velikokrat zgodilo, da papirnati favoriti niso zmagali. Tako je bilo tudi leta 1998 prav v Velkenburgu, ko je favorizirane domačine, Belgijce in Italijane presenetil Švicar Oscar Camenzind. Povsem v ospredju letošnjega seznama favoritov sta taktično zelo podkovan Simon Gerrans z močno avstralsko ekipo in Slovak Peter Sagan, ki za seboj nima moštva. Brata Velits sta vendarle premajhno zagotovilo, tudi zategadelj, ker SP ni Tour, na katerem je Slovak blestel. V podobnem položaju je Norvežan Edvald Boasson-Hagen, ki mu je bila pred Slovakovo eksplozijo namenjena Saganova vloga. Po slogu je zelo podoben Thoru Hushovdu, šampionu iz Geelonga 2010.

Italijani z Vincenzom Nibalijem bodo dirko otežili do konca. Rešujejo kožo Paolu Bettiniju, saj pod njegovo taktirko niso dosegli nič pomembnega. Močno ozadje bo imel tudi nemški junak letošnje Vuelte John Degenkolb, v krog favoritov pa štejejo tudi Thomasa Voecklerja. Francoski selektor Jalabert bo namreč prvič stavil na enega samega »konja«. Kaj pa branilec naslova Mark Cavendish? Pretežka proga za mavrično majico, Britanci pa niso več v »olimpijski formi«.

Mohorič za zgodovino?

Če med profesionalci v slovenski sedmerki ni izrazito močnega aduta za zmagovalni oder, sta v mlajših konkurencah dva zelo močna. Mladinec Matej Mohorič velja za vročega kandidata za zmago, mlajši član Jan Tratnik pa sodi v najožji krog. Oba imata močno zaledje oziroma pomočnike, med katerimi v kategoriji do 23 let izstopa Jan Polanec, ki bi utegnil biti največje presenečenje. Zanimivo je, da taktično razmišljata drugače, v bistvu pa dokaj podobno. Medtem ko Tratnik ne bo čakal zadnjega vzpona, je Mohoriču vseeno, s kom bo ob vznožju kratkega, a silovito napetega klanca. »Če bom imel na vrhu deset sekund prednosti, me nihče ne bo ujel,« razmišlja o mladinski preizkušnji svetovni podprvak v kronometru, sicer odličen hribolazec. Seveda bo treba do razpleta prikolesariti dovolj svež za zaključno akcijo. Če bo osvojil kolajno, bo Mohorič pisal zgodovino mladinskih SP.

Tratnik meni, da bo 1,7 km dolga ravnina po Caubergu velika priložnost za šprinterje, ki bodo preživeli selekcijo. Zato bo tudi sam krog ali dva prej pospešil ritem. »Med pripravami za sezono sem imel v glavi bolj SP kot pa EP, na katerem sem osvojil naslov. Tudi zategadelj, ker mi proga v Valkenburgu veliko bolj ustreza. Zlato na EP me je dodatno spodbudilo in vlilo samozavest, ki jo bom še kako potreboval,« Idrijčan verjame, da bo krojil razplet. Vožnjo na kronometer je izpustil, ker ni želel dodatno otežiti poškodbe hrbta. Pravi, da je povsem nared ...