Tiskane izdaje
Med prvimi je pomisleke nad predvidenim terminom največje športne prireditve na svetu (med 24. julijem in 9. avgustom) že konec prejšnjega tedna na glas izrazil Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Za časopis, ki ga ravnokar berete, je včeraj ponovil, da čez natanko štiri mesece zagotovo ni mogoče začeti OI.
»Da odgovorni še vedno razmišljajo o tem, da bi 24. julija odprli OI, je od njih najmanj neodgovorno, da ne uporabim kakšne druge besede,« je poudaril Gabrovec, ki ne dvomi, daa bo japonske prireditelje iger z odgovornimi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) v kratkem vendarle srečala pamet in bodo preložili start športnega spektakla v Tokiu.
Kakor pravi, bi se moral še zlasti Thomas Bach, prvi mož Moka, kot nekdanji vrhunski športnik (med drugimi uspehi si je z nemško reprezentanco leta 1976 v Montrealu prisabljal tudi naslov moštvenega olimpijskega prvaka v floretu – op. p.) zavedati, kako pomembne so priprave za tako veliko tekmovanje. »V stanovanju ali na balkonu se pač ne moreš ustrezno pripraviti za OI,« je presodil prvi mož OKS, ki dobro ve, o čem govori. Navsezadnje je bil tudi sam vrsto let športnik – judoist.
Kje pri tem je olimpijski duh?
Ob tem je pribil, da koronavirusa nikakor ne gre podcenjevati, na kar nas vsak dan opozarjajo tudi grozljivi posnetki in podatki iz sosednje Italije. »Italijani so zgovoren primer, kaj te lahko doleti, če bolezni ne vzameš dovolj resno. Tudi pri nas je na začetku niso jemali tako, kot bi jo morali,« je ocenil in pripomnil, da so športniki med najhujšimi napori, ko jim pade odpornost, še posebno ranljivi in dovzetni za različne bolezni.
24
slovenskih športnikov ima ta čas norme za OI v Tokiu, na katere jih bo sicer odpotovalo vsaj 50.
slovenskih športnikov ima ta čas norme za OI v Tokiu, na katere jih bo sicer odpotovalo vsaj 50.
»V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) so izračunali, da bo bolezni covid-19, če je ne bomo pravočasno zajezili, podleglo od 22 do 25 milijonov ljudi. Objekti ostanejo, življenja pa ne! Zaradi tega res ne razumem, zakaj vztrajajo pri tem terminu. V vseh drugih panogah odpovedujejo tekmovanja, le v Moku, ki bi moral biti z olimpizmom gonilo športa, s tem odlašajo. Mar jim gre res zgolj za kapital? Kje pri tem je olimpijski duh?« se je vprašal Gabrovec in ponovil, da bi morali igre že zdavnaj preložiti.
Kot je še dodal, bi bil, denimo, oktobrski datum že zaradi ugodnejše klime veliko ustreznejši od julijsko-avgustovskega, ko v Tokiu vladata izjemna vlažnost in vročina. V tem terminu bi bilo tudi veliko simbolike; navsezadnje so OI leta 1964 v japonski prestolnici pod streho spravili prav oktobra.
Na vprašanje, ali bi naše športnike poslal v »deželo vzhajajočega sonca«, je najprej diplomatsko odvrnil, da bodo – ko bo napočil čas za to – na OKS zagotovo sprejeli najboljšo možno odločitev za slovenske ase, po našem nadaljnjem drezanju, kako bi glasoval sam, pa je kratko in jedrnato odvrnil: »Verjamem, da je iz mojega razmišljanja dovolj razvidno, kakšen je moj odgovor ...«
