Tiskane izdaje
Osebnost tedna? Fantje, ne se šaliti, Dan Carter je osebnost večnosti, živa legenda. Triintridesetletnega odpiralca igre novozelandske ragbijske reprezentance smo dolga leta spremljali, poleg izbrane vrste All Blacksov, tudi v dresu Canterbury Crusadersov iz Christchurcha v raznih tekmovanjih južne zemeljske poloble.
Vseskozi je navduševal z igralno inteligenco, taktično zrelostjo in tehnično izvedbo, če je nasprotnik storil prekršek, pa si bil lahko prepričan, da bo Carter iz kazenskega strela ovalno žogo zagotovo spravil med pokončni vratnici in svojim prinesel tri točke. »Menim, da je kapetan Richie McCaw največji od vseh črnih, kar smo jih kdajkoli imeli. Dan pa je tu blizu, na drugem mestu,« je po zmagi v sobotnem finalu svetovnega prvenstva nad Avstralijo s 34:17 modroval selektor novozelandskih ragbistov Steve Hansen. »Edino, kar ju morebiti loči, je to, da je Richie igralec tretje vrste mlina, na tem mestu pa ne bi smel odigrati kar 148 reprezentančnih tekem. To je nezaslišano. Vsakič, ko je na igrišču, svoje telo postavi na tnalo neizprosnega boja,« je dodal Hansen.
Novozelandci so z zmago nad kengurujčki še drugič zapored osvojili svetovni naslov, rekordno tretjič skupno, prvič pa tudi zunaj meja svoje domovine. Carter je nabrcal 19 točk, dobil naziv igralca tekme, saj je med drugim Avstralce ustavil pri njihovi grožnji rezultatske vrnitve v dvoboj; vse to, po 112 tekmah, ob slovesu od nacionalnega dresa. Odhaja v francosko ligo k pariškemu klubu Racing 92, kjer bo najbolje plačani igralec ragbija na svetu. Sklenil je triletno pogodbo, na sezono bo dobil 1,5 milijona evrov. Ker pa imajo All Blacks načelo, da v reprezentanco ne kličejo mož, ki si kruh služijo v tujini, je bil londonski finale labodji spev za Dana Carterja. No, zadnjo osvojitev naslova leta 2011 si je moral ogledati s tribun, saj je v skupinskem delu tekmovanja staknil poškodbo dimelj. Pa tudi kasneje se je moral pogosto otepati nadležnih zdravstvenih težav. »Če se spomnim, kaj se je zgodilo pred štirimi leti, sem hvaležen, da sem zdaj tukaj. Poseben občutek je biti del tega velikega moštva. To je skupina izjemnih fantov, uresničili smo cilj, ki ga ni nobeno moštvo pred nami. Končati svojo reprezentančno pot na vrhuncu ... Lahko povem le eno, sanje so se uresničile,« je navrgel ragbijski genij, ki na hrbtu nosi številko deset. Torej ragbijski Maradona?
Dan Carter je tudi rekorder; dosegel je največ točk v reprezentančni karieri od vseh ragbistov na svetu, 1598, to je 352 točk več od angleškega velikana Jonnyja Wilkinsona. Njegovih 19 v tokratni sklepni tekmi pa je novozelandski finalni rekord; doslej ga je s 17 točkami držal Grant Fox iz leta 1987. Carter je bil dvakrat (2005, 2012) izbran za najboljšega ragbista na svetu, skratka, čeprav se bo ep o ragbijskih All Blacks nadaljeval še dolga leta, v novozelandski izbrani vrsti ne bo več Dana Carterja. Reprezentančno bodo na izgubi ljubitelji ragbija, ki jih je Carter dolga leta navduševal s svojim mojstrskim znanjem in igranjem ragbija s pametjo. Bo pa legendarnega odpiralca igre od zdaj mogoče spremljati v francoskem ligaškem prvenstvu, imenovanem top 14. No, tam je sicer že igral v sezoni 2008/09 s Perpignanom, a v tistem času odigral le pet tekem, saj si je strgal ahilovo tetivo in predčasno končal sezono. Perpignan pa je kljub temu postal francoski prvak.
