Tiskane izdaje
Ljubljana – Drugič doslej se je zgodilo, da so slovenski odbojkarji udeleženci izločilnih bojev na evropskem prvenstvu. Pred štirimi leti na Dunaju fantje v repešažu pred četrtfinalom za las niso bili uspešni proti Fincem (2:3), danes ob 16.30 imajo priložnost za drugačen scenarij, na nasprotni strani mreže pa bo stala Nizozemska.
Gledano generalno je bil Andrea Giani, za katerega je to sploh prvo veliko tekmovanje v vlogi selektorja, z videnim v Varni zadovoljen. Njegovo moštvo igra sodobno, hitro, napadalno odbojko, fantje so borbeni, potrpežljivi in nepopustljivi, žal pa je pred pol leta podedoval tudi vse (značajske) primanjkljaje tega moštva, s katerimi so se velikopotezno, toda neuspešno spopadali že njegovi predhodniki. »Slovenija je majhna država z dvema milijonoma prebivalcev, a nas to ne sme omejevati v glavah. Imamo namreč kakovost, sposobni smo biti najboljši, tako moramo razmišljati in delati v tej smeri. Ne smemo se zadovoljiti že s prvim doseženim ciljem,« je bil nedvoumen mladi italijanski strokovnjak.
Selektor si z blokom na splošno in njegovo povezavo z obrambo ne beli las, zagotovo pa ga lahko skrbi doprinos vseh treh osrednjih blokerjev, ki so v treh tekmah skupaj prispevali zgolj šest od 23 blokov slovenske izbrane vrste. Alen Pajenk deluje odsotno, Danijel Koncilja in mladi Jan Kozamernik zamujata, v tej prvini igre čast rešujeta sprejemalca (13) in organizator igre Dejan Vinčič (3). Razlika v učinku utegne priti še bolj do izraza danes, ko bo na nasprotni strani stala zasedba, ki je ob mreži izrazito dominantna, Johannes Bontje je trenutno skupaj z ruskim hrustom Dmitrijem Muserskim celo najuspešnejši bloker na prvenstvu (13).
V vseh treh dvobojih skupinskega dela je bilo mogoče izluščiti tudi skupno napadalno formulo Gianijeve čete: največ žog leti na 23-letnega sprejemalca Klemna Čebulja, ki obeta, da bo v nekaj sezonah postal eden najboljših na stari celini, saj odlično izkorišča svojo moč, hitrost, robustnost. Korektor Mitja Gasparini zbira točke v serijah, je pa v preteklosti bolje reševal težke žoge v ključnih trenutkih in si privoščil manj napak, kar pa ni zgolj njegova, temveč deloma tudi podajalčeva krivda. Kapetan Tine Urnaut pa z izjemnim pregledom nad igro skoraj brez napak zaključuje nemogoče akcije, toda vselej z glavo in nikdar na moč. Napad torej ostaja najmočnejše slovensko orožje.
Posebna zgodba je podajalec Vinčič. Pogumen in drzen je kot vedno, koristen pri začetnem udarcu in bloku, dobro skrbi za širino igre, kar se natančnosti in števila napak tiče, pa je imel že boljše čase. S stališča organizacije igre bi si Slovenci v današnjem repešažu bolj kot Nizozemsko, ki ima eno najuspešnejših podajalskih navez, želeli Bolgarijo, saj sta – vsaj v zadnji tekmi skupinskega dela – Georgi Bratojev in Lubomir Agoncev številne žoge zmetala stran in tako močno otežila delo zunanjim napadalcem. Pohvale si zasluži mladi libero Jani Kovačič, ki si ni pri sprejemu servisa privoščil še niti ene napake in je skorajda 90-odstotno uspešen, v obrambi pa manjka kaka njegova rešena žoga več.
Kakor koli, fantje so se lahko v treh tekmah skupinskega dela precej naučili, pred današnjim repešažem pa računajo tudi na pomoč boginje sreče Fortune, ki jim je v vseh štirih nizih, v katerih so odločale malenkosti, obrnila hrbet. Nizozemci niso naivno moštvo, v enakovredni skupini A so namreč v vseh treh dvobojih vknjižili vsaj točko, le ena žoga pa jih je v obračunu z gostitelji Bolgari ločila od tega, da bi se neposredno uvrstili v sredin četrtfinale. Z »oranžnimi« so se Slovenci doslej na EP pomerili že dvakrat: ob krstnem stiku z elito stare celine jim niso odščipnili niti niza, predlani pa so v Herningu osvojili enega. Neporavnanih računov je torej precej, motiv bo kar pravšnji: iz tedanje nizozemske zasedbe bo tudi danes v Sofiji še kar 10 obrazov, iz slovenske celo še eden več. Naša zlata generacija odbojkarjev, ki ji ura že tiktaka, pa ima zadnjo priložnost v tem ciklusu, da Gianiju dokaže, da so njegovi psihološki prijemi padli na plodna tla. Sicer so bile vse velike besede zaman.
