Hitra svetlolaska s severa

Resda na vrhu lestvice posameznikov zmagovalno mesto spet pripada ameriški šoli, tokrat Katie Ledecky, a na prizorišču 16. SP v plavanju bera kolajn reprezentantke iz dežele izjemne plavalne selekcije marsikoga ne vznemirja več prav posebej. Med junakinjami je na prizorišču prav posebej zapisano ime 22-letne Švedinje Sarah Sjöström.

Resda postavna svetlolaska, pač po vzorcu športnic z evropskega severa, prihaja iz dežele bogate športne tradicije, vseeno pa je za Švedsko že s svojim uvodnim naslovom najboljše na svetu, na 100 m delfin, dosegla mejnik: še nikomur se v tem skandinavskem taboru ni posrečillo osvojiti treh zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih v plavanju. Šampionka, doma iz Stocholma, pa je nato svojo bero še obogatila in si priborila še vidnejše mesto v zlati športni knjigi svoje dežele, kjer so nekoč kraljevali smučarji z Ingemarjem Stenmarkom na čelu in teniški igralci z Björnom Borgom, zadnja leta pripadajo nogometašu Zlatanu Ibrahimoviću in hokejskim asom iz NHL.

A tudi zgodba v vodi Sarah Sjöstrom – v Kazanu najhitrejše na 50 in 100 m delfin, srebrne pa na 100 m prosto – je že dolgo uspešna. »Lepo je, ko vidneje napreduješ, kar sem občutila prav na tem prvenstvu. Na 100 m sem se prej kar pet let sukala okrog časa 55 sekund, tu pa sem končno spet na veliki tekmi spoznala, da sem lahko hitrejša,« se je razveselila v novinarski družbi, potem ko nam je že ob prihodu v Rusijo dejala, da je poglavitni cilj plavati hitro, lov za svetovnim rekordom na 100 m delfin pa je sploh posebej podčrtala: »Predvsem zato, ker sem se že na rimskem mitingu Sette Colli med pripravami za to prvenstvo močno približala rekordu in takrat kar z grenkim priokusom zapuščala Italijo, češ zakaj nisem izkoristila priložnosti. A obenem me je vse skupaj še bolj podžgalo. Res pa si nisem mislila, da bom rekordna že v polfinalu. A ko se zdaj po nekaj prespanih nočeh ozrem k tistemu sanjskemu popoldnevu v Kazanu, si mislim, da je bilo pravzaprav takrat lažje zablesteti kot dan pozneje. V finalu namreč vedno znova prevladuje živčnost, takrat je vendarle končna uvrstitev pomembnejša od rekorda …«

Svetlolasko s severa je plavalni svet spoznal na svetovnem prvenstvu v Rimu, poleti 2009. »A zdaj je vendarle povsem drugače. Občutim precej več bremena kot pred šestimi leti. Tudi sama si ga naložim, res pa je, da sem si v Kazanu dokazala, da sem navzlic temu lahko zelo hitra,« je omenila, a obenem dodala tudi besede o pomembnosti izkušenj: »Predvsem sem v vodi bolj samozavestna kot v najstniških letih, zato je tudi vrhunski izid lažje dosegljiv.« Silno se je razveselila svetovnega rekorda, lani ga je dosegla v delfinovem šprintu na 50 m delfin: »Nemogoče je po pomembnosti primerjati enake dosežke med seboj, a takrat sem bila vesela rekorda, ker mi vedno znova preglavice povzroča skok s štartnega kamna. In če pri tem nisi ekploziven, je še težje doseči vrhunski izid v 50-metrskih disciplinah.«

Resda je na poti do osrednje olimpijske zgodbe v prihodnjem letu pred Švedinjo še dolga pot, prepletana s številnimi pripravami in tekmovanji, a prav o izzivu v Riu de Janeiru že zdaj pogosto razmišlja. »Ah, kako se bodo hitro zasukala štiri leta. Zdaj so minila tri od londonskih dni, pa se vsega spominjam, kot bi se zgodilo pred nekaj dnevi,« je dejala plavalka, ki nikakor noče pretiravati z delom v telovadnici, kar je opazno tudi pri njeni postavi, kjer ni vidne ekstremne mišične mase: »Ne, zame je še vedno najpomembnejše delo v vodi, naj tako tudi ostane. Če sem v telovadnici dvakrat po 45 minut na teden, mi povsem zadostuje.«

Vesela je, ker v domovini spoštujejo njene dosežke, razveselila se je tudi posebnih denarnih nagrad pokroviteljev in zveze. »Če živiš v Stockholmu, ki sodi med najdražja mesta na svetu, je vsak denarni priboljšek dobrodošel,« pravi, a vztraja v švedski metropoli: »Tu bo moja pripravljalna baza za OI, tu bom preživela tudi nekaj prihajajočih prostih dni.« Toda ti bodo minili v hipu, saj jo že ob koncu tedna čaka odhod s klubom na posebno tekmo v Brazilijo.