Imeli bi tri slovenske hokejiste, a jih nočejo uigravati za SP

Bratislava – Resda so hokejski zanesenjaki pri nas dodobra spoznavali KHL, za slovito NHL drugo najmočnejše ligaško tekmovanje na ledu, že v minuli zimi ob predstavah Jana Muršaka, a za uvod v novo sezono so bili na tekmi Slovana in Medveščaka med navzočimi kar trije slovenski akterji. Med njimi je najbolj opozoril nase Žiga Jeglič.

Reprezentančni napad z njim, Rokom Tičarjem in Robertom Saboličem je že več let udarno in najbolj uigrano orožje risov, zato ni presenetljivo, da so pri vodilnem slovaškem klubu že pozimi začeli razmišljati o prihodu slovenske trojke. Še zlasti po imenitni predstavi te naveze kot seveda tudi drugih slovenskih adutov na OI prav proti Slovaški (3:1; Tičar, Razingar, Kopitar).

»Drži, proti Žigi in Roku smo že v Sočiju vrgli trnek, sprva smo se ogrevali za prihod vseh treh. Toda le pomislite, kako jezni bi bili na nas pri slovaški reprezentanci, če bi táko uigranost te odlične naveze še nadgrajevali med sezono v KHL, nato pa bi prav ti igralci zablesteli proti nam na majskem SP v Ostravi. Hoteli smo si ohraniti mir v hiši, zato smo se odločili le za Žigov in Rokov prihod,« je pred uvodno prvenstveno tekmo v sezoni obrazložil Maroš Krajči, glavni Slovanov menedžer.

Dejansko sta bila slovenska reprezentanta že v napovedih pred premiero pod drobnogledom, a prvič, odkar sta v Bratislavi, nista igrala skupaj v napadu. Ob bolezni Maria Bližnaka je namreč trener Rostislav Čada moral premešati napadalne trojke, obema našima adutoma je nato podelil novi vlogi, zelo vidno pa Jegliču, ki je nenehno pomagal udarnemu napadu Nagy-Nedorost-Vondrka v trenutkih številčne premoči.

»Še nikdar pri Slovanu nisem bil tako pogosto na ledu ob prednosti igralca ali dveh več. Lahko se veselim trenerjevega zaupanja ob zavedanju, da v moji igri še ni vse brezhibno,« je bil skromen 26-letni hokejist iz Podbrezij, sicer na tej tekmi med najboljšimi na ledu in podajalec za vodstvo s 3:1 na poti k uvodni zmagi za točke KHL. Vsekakor je zanj že prihod v to odmevno in kakovostno razširjeno rusko tekmovanje korak navzgor po sicer imenitni prejšnji sezoni, v kateri se je s soigralci pri Ingolstadtu, med njimi tudi z Robertom Saboličem, zdaj napadalcem Sparte iz Prage, veselil naslova nemških prvakov.

»Res se tekmovanji med seboj krepko razlikujeta. V DEL, torej elitnem nemškem prvenstvu, je več ameriške igre, tudi umazane. To je bilo še posebej vidno v končnici, ki se je pač najbolj spominjam. Očitno pa je v KHL že vsak dotik palice ob tekmečevo palico kaznovan. No, verjamem, da tako strogega sodniškega kriterija, kot je bil na tej uvodni tekmi, v nadaljevanju sezone vendarle ne bo,« pravi slovenski napadalec, sicer prav vesel, da sta s soigralcem Tičarjem (oba sta prispevala po eno podajo k včerajšnji zmagi s 3:2 nad Metalurgom Magnitogorskom) že dan pred prvo tekmo poklepetala z Marcelom Rodmanom, pozneje tekmecem na premieri: »Seveda smo bili vsi trije veseli snidenja ob kavi. Prav veliko časa za druženje, razen seveda v dneh reprezentančnih priprav, med sezono ne bo. Pred vsakim od nas so obveznosti, cilji slehernega akterja KHL visoki, zahteve delodajalcev prav tako.« Posebna zgodba pripada tudi sila avtoritativnemu češkemu strokovnjaku na Slovanovi klopi Rostislavu Čadi. Jeglič se le nasmehne ob omembi trenerjevega vpitja, ki ga včasih poskuša omiliti pomočnik Vladimir Orszagh, sicer dolgoletni slovaški reprezentant. »A zdi se mi, da je iz dneva v dan Orszaghov vpliv manj opazen,« nam je omenil eden vodilnih slovenskih hokejistov, kajpak navdušen nad brezhibno urejenostjo kluba in izjemnim občinstvom, ki že od vstopa slovaškega kluba v KHL, jeseni 2012, ohranja sloves enega najbolj vnetih v tekmovanju.

»Res je le, da je bilo tokrat v razprodani dvorani zelo, zelo vroče. Prav občudujem igralce prvega napada, vsak od njih je zbral domala 30 minut na ledu. Jasno, veseli smo prve zmage, a verjetno bo prihajajoča turneja treh tekem v Rusiji že bolj realno razgrnila našo uvodno konkurenčnost. Zgolj po eni tekmi o tej ne moreš soditi,« je še dodal po uspešni premieri Jeglič in se pred odhodom v Rusijo zadovoljno ozrl tudi k zadnjim premikom na Jesenicah: »Končno se je zgodil zasuk, v Podmežakli so – ali pa če vam kar rečem 'smo', saj ostajam pripaden tej hokejski šoli – sami začrtali temelje. Seveda nikdar ne moreš vedeti, kako bo na šport vplivalo gospodarsko stanje, a pomembno je vsaj začeti realen projekt in na njem nato graditi novo lepo zgodbo.« Nad to v Bratislavi pa se Jeglič res ne more pritoževati. Postaja namreč adut spoštovanja vrednega kluba v KHL. Tekmovanju bogatih lastnikov in odličnih hokejistov.