Tiskane izdaje
Čop je že pred časom izpostavil, da se ne vidi v vlogi klasičnega selektorja, saj Slovenija v tem trenutku nima dovolj kakovostnih tekmovalcev za resno sestavo posadk, zato računa predvsem na dvig kakovosti v klubih in na tesno sodelovanje slovenskih trenerjev. »Upam, da bodo naši načrti sprejeti v bazi. Skupščina je odločitve sprejela, kar so seveda politične odločitve. Najbolj odgovorna naloga čaka klubske trenerje. Trenerji so srce vsakega športa in pri nas ni prav nič drugače. Upam, da bomo našli skupni jezik in lahko sodelovali, kar bo ob pravilnih odločitvah prineslo rezultate,« je povedal.
S službo in funkcijo podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije ima nekdanji olimpijski in svetovni prvak v tem trenutku že številne obveznosti, a kot pravi, časa za čakanje v veslanju ni. »Trend dosežkov moramo takoj začeti obračati navzgor in veslanje vrniti tja, kjer je že bilo. Pred tem bo treba poiskati razloge, zakaj smo v situaciji, v kateri smo.« Kot pravi 44-letni Čop, je v klubih kar nekaj uspešnih in kakovostnih mladih veslačev. »Mislim, da imamo realne možnosti, da imamo čez štiri leta spet čoln na olimpijskih igrah, čez osem let pa smo zanesljivo lahko spet konkurenčni.«
Po več desetletjih je Slovenija letos v Riu namreč ostala brez olimpijskega čolna, a so se obrisi tega videli že prej. »Organizacijsko nismo sledili mladim, nismo gledali situacije kompleksno. Imeli smo rod, ki je začel z uspehi v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja in nismo načrtno delali z novo generacijo, morda smo bili tudi kadrovsko podhranjeni, a nihče se ni obremenjeval, ko so odhajali mladi kakovostni veslači. Mi smo potiskali barko naprej vse do Londona 2012, nato pa je zazevala generacijska in rezultatska luknja.«
Čop ne skriva, da je edini konkurenčni slovenski veslač trenutno Izolčan Rajko Hrvat v lahkem skifu. Za dvig kakovosti bo zato treba več sodelovati tudi z bližnjimi državami.» Morali se bomo povezati z regijo, s Hrvaško, Avstrijo in še kom. Vsi so zainteresirani za sodelovanje in vedeti je treba, da so se oni v preteklih letih učili pri nas in pri Milošu Janši, zdaj so med najuspešnejšimi na svetu.«
Čeprav je stanje v slovenskem veslanju zaskrbljujoče, Čop ostaja optimist. »Če ne bi bil prepričan, da se da zadevo spremeniti, te vloge ne bi sprejel. A treba bo izbrati prave tekmovalce in verjeti v projekt. Zdrsniti se ne da več, za napredek pa moramo delati z najboljšimi in ne smemo pozabiti na mlade.«
