Jakob Bednarik edini kandidat za predsednika

Ljubljana – Slovensko plavanje ta čas po odmevnih uspehih ni na zgornji strani krivulje. Časi ponosa in slave se oddaljujejo, od olimpijske kolajne Sare Isaković je minilo osem let, od evropske lovorike Damirja Dugonjića pa štiri. V Riu nazadnje ni bilo želenega finala, predsednika zveze Mirana Kosa bo očitno zamenjal dr. Jakob Bednarik.

V prvih dveh desetletjih samostojnosti so plavalci pri nas vidno opozarjali nase. Kolajne na odmevnih tekmovanjih so pripadale Igorju Majcnu, Metki Sparavec, Alenki Kejžar, Peter Mankoč je postajal kralj prestižne discipline 100 m mešano v kratkem bazenu, z Obale je nase opozarjal Matjaž Markič, Blejka Sara Isaković je bila v letu 2008 evropska prvakinja in nato še srebrna na OI, zgodbo o uspehu so pozneje vidno nadaljevali tudi v ravenskem bazenu. Prav na Koroškem so izjemno uredili razmere za plavanje, športni park z odkritim in pokritim bazenom ter atletsko-nogometnim štadionom tik ob gimnaziji je bržkone celo najlepši na Slovenskem. Nedvomno so tam vidne zasluge Mirana Kosa, zdaj še predsednika Plavalne zveze Slovenije, ki pa očitno uresničuje napoved, da te vloge v krovni organizaciji ne bo več opravljal. Ostal pa bo aktiven pri Fužinarju. Kajti do včerajšnjega dne je bilo treba počakati še uradno na žig datuma pri poštni pošiljki – do 20. septembra je bil namreč čas za oddajo predsedniške kandidature pred letošnjim zasedanjem redne in volilne skupščune PZS.

V pisarni so tako prejeli le kandidaturo dr. Jakoba Bednarika, univerzitetnega profesorja, tudi na Fakulteti za šport, in sploh starega znanca plavalnih krogov. V kratkem se mora sestati izvršni odbor, zasedanje skupščine pa gre pričakovati med 20. in 30. oktobrom. To naj bi tokrat izvedli v Radovljici, kar pa že botruje tudi namigom, da bi se k plavanju lahko spet približal Ciril Globočnik, zdaj radovljiški župan, prej trener, selektor in prav v času najodmevnejših dosežkov direktor plavalnih reprezentanc. Ni tudi težko ugotoviti, da bi bila v primeru Bednarikove potrditve, zveza spet bližje Fakulteti za šport, najbrž tudi dr. Boru Štrumblju, generalnemu direktorju direktorata za šport, dolgoročno morda spet dr. Dimitriju Manceviču, še v Riu seletkorju Belorusije. Njegovega sina Denisa, zdaj uspešnega poslovneža pri Slovenski industriji jekla, so nekateri videli kot predsedniškega kandidata, toda zaenkrat mu poleg pisanih službenih obveznosti povsem zadostuje sodelovanje pri jeseniškem hokejskem klubu, pri katerem je eden od dveh podpredsednikov.

In kje je sploh slovensko plavanje po olimpijskih igrah, drugih zapored, na katerih pri naši reprezentanci ni bilo niti enega finalnega nastopa? Denarno stanje je porazno, o tem je javno spregovoril selektor Miha Potočnik že pred dobrim letom ob koncu svetovnega prvenstva v Rusiji. Odtlej se kaj prida ni spremenilo, pripombe, da bi dosedanji izvršni odbor pod vodstvom predsednika Kosa lahko storil več, v plavalnih krogih ostajajo. Tekmovalno udarna reprezentanca ni več na nekdanji ravni, med tremi kandidati za olimpijski finale – Damirjem Dugonjićem, Tjašo Oder in Anjo Klinar – ni nihče v Riu ponudil presežne vrednosti, nekateri posamezniki so uresničili osebne cilje, a so v silno široki globalni konkurenci njihovi dosežki ostali daleč od žarometov.

»Ni nikakršnih izgovorov, na OI nismo uresničili vseh načrtov. Res pa je, da je za nekatere bil tekmovalni vrh majsko evropsko prvenstvo, v tako kratkem času je nemogoče še enkrat formo dvigniti na vrhunsko raven,« pravi Miha Potočnik, ki sicer svojega poslanstva v vlogi selektorja še ni sklenil, saj ga do konca mandata v tem koledarskem letu čaka še SP v 25-metrskem, od 6. do 11. decembra v Windsorju (Kan). Pričakovati je, da bo tam slovenska izbrana vrsta prav zaradi večine porabljenih sredstev za olimpijski projekt nastopila močno zdesetkana. Potočnikova prihodnost pa še ni jasna. Sam se ni odločil, če bi še vztrajal v tej vlogi, v kateri zadnjih OI ni zapuščal dobre volje, več optimizma pa mu prinaša spoznanje, da se je razširil krog mladinskih in kadetskih reprezentatov, ki bi v prihodnje slovensko plavanje vrnili na nekdanjo raven. Višjo kot na igrah 2012 in 2016.