Tiskane izdaje
Pariz - Komaj 17-letna zelo obetavna slovenska športna plezalka Janja Garnbret je včeraj poskrbela za novega od mejnikov, saj je po petnajstletni suši naši državi ponovno zagotovila naslov svetovne prvakinje v težavnosti, pred tem se je edina z njim leta 2001 okitila Martina Čufar, zdaj poročena Potard. Ob stoječih ovacijah večtisočglave množice je na svojem krstnem nastopu na preizkušnjah te ravni med članicami postala druga najmlajša lastnica zlata. Uspeh mlade članice Šaleškega AO, ki je bila najboljša že tudi v kvalifikacijah in polfinalu, je z bronom dopolnila izkušena Mina Markovič, tako da se je prvič doslej na svetovnih prvenstvih zgodilo, da sta na odru iste tekme stali dve Slovenki, danes pa ima priložnost za odličje še Janjin srčni izbranec Domen Škofic, drugi v polfinalu.
Janja je že v mladinski konkurenci osvojila vse, kar je bilo na voljo, v članski pa tekmicam hitro dala vedeti, naj se nikar pretirano ne zanašajo na izkušnje. V finalu je steno preplezala do vrha, enako kot mlada Belgijka Anak Verhoeven, ki pa je bila v polfinalu dva oprimka slabša od Garnbretove, ki se je na ta račun dokopala do zmage: »V Pariz sem odšla brez rezultatskih pričakovanj, da me ne bi spet pokopala. Že kot deklica sem sanjala o nastopanju v svetovnem pokalu in nato naslovu svetovne prvakinje, zdaj se je vse uresničilo,« je sijala od sreče Janja, ki ostaja skromna: »Mlada sem še, pred seboj imam dolgo kariero, veliko ciljev, kaj bi rada dosegla, a ne previsokih. Letos želim osvojiti skupno zmago v svetovnem pokalu, ki pa me ne obremenjuje, saj se vsake tekme lotim posebej, nikoli skozi skupni seštevek.«
Mina Markovič je osvojila že peto odličje s svetovnih prvenstev. Foto: Miguel Medina/AFP.
Tudi debelo desetletje starejša Markovičeva (ŠPK Plus) je imela razlog za veselje, saj je ujela že peto odličje s svetovnih prvenstev, drugo v težavnosti, svetovna prvakinja pa (še) ni postala. Letošnje sezone se je lotila specifično, saj je nastopila zgolj na izbranih preizkušnjah svetovnega pokala: »Izjemno sem vesela teh stopničk. Svetovno prvenstvo je vrhunec sezone, odločila sem se torej, da se dobro pripravim nanj in nastopim v Parizu, po nekoliko manj posrečenem začetku sezone sem sestavila glavo, formo in treninge in tokrat dobila potrditev, da se lahko poklopi prav vse. Pred finalom sem sicer že med ogrevanjem čutila, da roke ne sodelujejo z mano, in mi je bilo kar težko nastopiti, a je kljub utrujenosti nekako šlo. Verjetno bi se dalo še kak oprimek višje, a sem z doseženim več kot zadovoljna.«
