Tiskane izdaje
Praga – Ob nedeljskem veselju v slovenskem taboru po bronu kanuistk tik pred odhodom s prizorišča 35. SP v slalomu na divjih vodah je Andrej Jelenc, direktor kajakaških reprezentanc, strnil misli o koncu sezone 2013, živahnem prvenstvu na Vltavi in izzivih naslednjega leta. Zadnje dejanje sicer, državno prvenstvo, sledi ob koncu tedna v Tacnu.
V štirih tekmovalnih dneh sredi češke metropole je slovenska izbrana vrsta doživljala vzpone in padce – kako bi jih ocenili?
Nikakršnega dvoma ni, da smo zelo zadovoljni s kanuistično zasedbo. Najprej nas je seveda razveselil Benjamin Savšek z izjemnim nastopom za 3. mesto, lepa je bila tudi uvrstitev v finale Anžeta Berčiča, žal mi je bilo, da so moštveno kanuisti za las ostali brez kolajne, a lepo zgodbo so za konec zaokrožila naša dekleta z uvrstitvijo na oder. Seveda pa je bilo tudi nekaj razočaranj. Ko si med sezono pogosto v vrhu, si želiš to ponoviti tudi za konec na svetovnem prvenstvu, pa ti pač ne gre povsod pa načrtih.
A zdi se, da ste si pred to sezono začrtali še posebej visoke cilje?
Najbrž res, a občutil sem, da imamo res obetaven rod, obenem pa so si nekateri nabrali že dovolj izkušenj za pomembna tekmovanja. Vsakemu, tudi izkušenemu, pa se pripeti tudi spodrsljaj, temu se niti na Vltavi ni bilo mogoče izogniti.
Kako ste vi videli razmere na tej progi – sprva naj bi bila med lažjimi na svetu, brez strmih padcev, toda nato so nam tekmovalci govorili o številnih pasteh in nujnem vložku izjemne telesne moči?
Drži, proga v Troji (predel Prage, o. p.) res ne sodi med posebej težke, toda to pot je bila postavljena zelo zahtevno. Pri priči sem opazil, da bo vsak moral vložiti res veliko moči in zato ni bilo nujno, da so se uresničile vse napovedi. Precej je bilo presenečenj, ob pogledu na končne izide smo spoznavali, da lepega števila favoritov ni bilo v finalu. Res pa je tudi, da je poolimpijsko leto za marsikatero športno panogo pogosto prav posebno. V posameznih reprezentancah napoči čas za menjave, nekateri si privoščijo sezono tekmovalnega oddiha, pa se nato morda spet vrnejo v brzice.
A Prago 2013 si boste posebej ohranili v lepem spominu tudi zaradi brona ekipnega brona naših kanuistk.
Eva, Urša in Ajda so poskrbele za imenitno slovo od prvenstva, a tudi za novo živčno preizkušnjo. Ko so jih za pičlih 22 stotink prehitele Nemke, je bilo treba še počakati na končni razplet in če bi se nam ponovila smola kot pri moštveni tekmi, bi bile naše reprezentantke prav tako kot fantje četrte. A ob koncu smo dočakali tudi srečo in končna zgodba me je spomnila na tisto izpred treh let na svetovnem prvenstvu v Tacnu, ko smo prav tako obžalovali nekaj zamujenih priložnosti, a se tako kot tu veselili ekipne kolajne kanuistk.
Se že spogledujete s cilji prihodnjega leta?
Brez skrbi, da ko gre za pisarno kot tudi stroko, ne sme biti nikakršnega spanca. Tekmovalci si bodo po državnem prvenstvu, ob koncu tedna v Tacnu, zaslužili oddih, drugi moramo že temeljito razmišljati o naslednji sezoni. Dobro, smernice so znane že do olimpijskega leta 2016, a hitro se bomo morali lotiti podrobnosti glede treninga, tekem, proračuna, logistike.
Vse skupaj bo najbrž krojilo tudi svetovno prvenstvo, ki prihodnje leto ne bo na enem od klasičnih evropskih prizorišč, temveč v ZDA.
S samim prvenstvom se ne obremenjujem prav posebej in zgolj zavoljo ameriškega prizorišča ne gre pričakovati pretiranih sprememb. Res pa je, da bo to en teden pozneje, kot smo ga imeli zdaj v Pragi, ter da bo v koledarju svetovnega pokala ena tekma več. Res, morali bomo razmisliti o pristopu k sezoni in se kaj naučiti tudi iz letošnjih izkušenj. Predvsem pri tistih, ki so prestali veliko tekem, je bila na svetovnem prvenstvu vidna izčrpanost. V to družbo zagotovo sodi Luka Božič, saj je tekmoval tako med posamezniki kot tudi dvojci na svetovnem prvenstvu ter povrhu še tekmovanju za mlajše od 23 let.
Kaj pa prirejanje tekem pri nas v prihodnje? Tacen bo še naprej med postajami svetovnega pokala, kako bo z preizkušnjami na drugih ravneh?
Seveda bo najodmevnejša preizkušnja v Tacnu za svetovni pokal, a to prizorišče kot tudi Solkan bosta gostila še tekmi ICF. Hkrati bomo imeli v Bohinju generalko za EP v maratonu, ki bo tam 2015. Res pa je tudi, da si nočemo pretirano prizadevati za veliko tekem, saj bi v prihodnje radi več pozornosti kot organizacijskim podvigom namenjali tekmovalnemu delu.
