Ko je telo utrujeno, je srce močno

Šprint naj bo! Težka odločitev, a zdi se pravilna. Tako je 3. junija na twitterju zapisala Dafne Schippers in naznanila, da se bo povsem posvetila teku na 100 in 200 metrov, sedmeroboj, v katerem je bila nadvse uspešna, pa bo potisnila na stran. Manj kot tri mesece po tej odločitvi je Nizozemka na svetovnem prvenstvu v Pekingu osvojila srebrno kolajno na 100 m in naslov prvakinje na 200 m.

SP v Pekingu je ponudilo več junakov, saj je Usain Bolt znova osvojil tri zlate kolajne, Mo Farah dve, prav tako Shelly-Ann Fraser-Pryce (slednja po eno v posamični konkurenci in eno v štafeti), a vendar, zgodba Dafne Schippers je nekaj prav posebnega. Nizozemska atletinja je namreč na zadnjem SP, leta 2013 v Moskvi, že osvojila kolajno, in sicer bronasto, a v sedmeroboju, ki je bil njena prva atletska ljubezen. Šele ko je lani na treningu na Floridi požela val navdušenja zavoljo svoje hitrosti, je začela razmišljati, da bi dala več poudarka šprintoma: »Tedaj sem pomislila, morda res, zakaj pa ne?« In tako se je na EP v Zürichu preizkusila le na 100 in 200 m, eksperiment pa je več kot uspel. Navkljub dvema zlatima evropskima kolajnama je sicer še vedno razmišljala o sedmeroboju – in se letos maja v Götzisu spet preizkusila v tej disciplini, vendar se je tik pred zadnjo preizkušnjo, ko je imela na dlani nizozemski rekord, poškodovala –, nazadnje pa se je le odločila, da sprejme veliki izziv in se sooči z najboljšimi šprinterkami sveta.

Prehod je bil gladek (na mitingih diamantne lige v Lozani in Monte Carlu je bila druga), kaj zares zmore v disciplinah, v katerih prevladujejo večinoma temnopolte atletinje iz ZDA in Jamajke, pa je pokazal Peking. Zelo, zelo veliko. Ko je na 100 metrov zaostala le za Fraser-Pryceovo, je ugotovila, da ni nič nemogoče, kar je nato pokazala tudi na dvakrat daljši razdalji, v kateri je v izjemnem finišu opravila z vso konkurenco. Resda se Fraser-Pryceova tokrat ni odločila za nastop na 200 m, prav tako ne Allyson Felix, ki je presedlala na 400, a to ne spremni ničesar. Ne ena ne druga namreč nista še nikdar tekli tako hitro kot leteča Nizozemka (21,63), od katere sta bili v vsej zgodovini boljši zgolj pokojna Florence Griffith-Joyner in Marion Jones. »Sem sem prišla v upanju na zlato kolajno in čas pod 22 sekundami in ne morem verjeti, da mi je uspelo. Sprva sem mislila, da se je ura pokvarila! Seveda gre lahko še hitreje, vedno gre lahko še hitreje. Več ko treniraš, bolj imaš stvari pod nadzorom,« je prepričana nova evropska rekorderka, ki ji je sedmeroboj v veliko pomoč tudi na novi poti. »Ko je telo utrujeno, je moje srce zelo močno,« namreč poudarja Nizozemka, ki je v kratkem času, ko se je povsem posvetila šprintoma, močno izboljšala štart, sicer svojo najšibkejšo točko.

»Življenje šprinterke je zelo prijetno, telo sproščeno. Če treniraš za sedmeroboj, je tu toliko disciplin, zdaj pa se lahko osredotočim le na eno. Treniram toliko ur kot prej, tekmovanja pa so veliko bolj mirna, saj ni nenehnega hitenja od enega nastopa do drugega. Včasih pogrešam sedmeroboj, večinoma pa ne,« o novih časih pravi Schippersova, za katero trener Bart Bennema ne vidi prav nobene pomanjkljivosti v tem, da je bele polti (kar je nenazadnje tudi potrdila na stezi). »Da je belka, je povsem nepomembno. Ima prave gene in ukvarja se s pravim športom. Ko napoči čas za štart, je tam zgolj osem žensk, ki želijo teči hitro,« meni Bennema o svoji varovanki, ki se ob vseh priklonih za četrti čas v zgodovini seveda ni mogla izogniti niti vprašanjem o dopingu. Dejstvo je pač, da so bile številne šprinterske prvakinje – Marita Koch, Heike Dreschler, Jonesova in Griffith-Joynerjeva – bodisi dokazano dopingirane bodisi močno zaznamovane z dopinškimi sumi. »Vem, da sem čista in da za svoje rezultate garam. Ne izogibam se dopinškim kontrolam in to je vse, kar bom rekla na to temo,« se s perečo problematiko ne želi ukvarjati Schippersova, za katero so v domovini prepričani, da je njihova nova Leteča gospodinja. Fanny Blankers-Koen je na olimpijskih igrah v Londonu 1948 osvojila štiri zlate kolajne v šprintih – 100 in 200 m, 80 m z ovirami, 4x100 m – in Nizozemska na novi naslov čaka vse odtlej. Morda ne več dolgo, Schippersova se bo sedmeroboju najverjetneje povsem odpovedala, slabo leto dni pred olimpijskimi igrami v Riu pa je ena najboljših šprinterk sveta …