Ko je že proslavljal zlato kolajno, je dobil bronasto

Pau – V sredinih kvalifikacijah šele 26., v včerajšnjem polfinalu prvi z ogromno prednostjo skoraj štirih sekund, v večernem finalu za kakšno minuto prepričljivi zmagovalec med kajakaši in na koncu tretji. Takšen je bil dramaturški lok nastopov Petra Kauzerja na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah, ki bi razcefral živce tudi največjim korenjakom.

Kajpada ni pustil ravnodušnega niti 34-letnega Hrastničana, ki se je že veselil tretje zlate kolajne na SP po letih 2009 in 2011. »Ravno lezel sem iz čolna, ko so mi sporočili slabo vest, da sem se narahlo dotaknil 17. vratic. Ni mi bilo prijetno, ampak tako je v našem športu. Na lanskem EP je bilo še huje, saj sem se že preoblekel in odkorakal na podelitev kolajn, ko so mi sporočili, da nisem prvi, ampak četrti,« se je Kauzer hitro sprijaznil z zanj nesrečnim razpletom. Namesto, da bi zmagal s sekundo in 71 stotinkami prednosti pred Čehom Ondrejem Tunko in dodatnima dvema stotinkama naskoka pred njegovim rojakom Vitom Prindišem, je ob vsesplošnem odobravanju občinstva stopil na tretjo stopničko zmagovalnega odra kot edini član najhitrejše šesterice z dvema kazenskima sekundama.

Njegov oče in trener Peter Kauzer starejši je obupano vil roke, z glavami so nejeverno zmajevali tudi številni hrastniški navijači z županom Miranom Jeričem na čelu. Direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc pa je vsem še enkrat pojasnil, da je nemški sodnik pri 17. vratcih dvignil kazalec in opozoril, da se je naš as s prstom na roki dotaknil količka, a njegovega »greha« niso nemudoma vnesli v časomerilni sistem. Možnosti za pritožbo v finalu SP pa pravila niti ne predvidevajo, da se ne bi podelitev kolajn predolgo zavlekla zaradi televizijskega prenosa. Krivica?

»Nedvomno, toda enkrat za enega, drugič za drugega, in v daljšem obdobju se vse izravna,« je bil pragmatičen Jelenc po preizkušnji, v kateri se je izkazal tudi Martin Srabotnik. V finalu je zasedel deveto mesto zaradi 54 kazenskih sekund, v polfinalu pa je bil osmi s +5,80, medtem ko je Žan Jakše pristal na 21. mestu.

»Tekma je bila res kakovostna. Ondrej in Vit sta opravila zelo dobri 'furi', jaz pa odlično poznam progo in v polfinalu sem dokazal, da mi nihče ne more blizu, če veslam tako, kot znam. V finalu sem z dotikom ponudil priložnost tekmecem in še dobro, da sta me prehitela le dva. Kolajni ne bom gledal v zobe, ne nazadnje je šele moja tretja na svetovnih prvenstvih. Zaradi dveh dobrih nastopov nimam niti malo grenkega priokusa,« je zagotovil naš srebrni olimpijec iz Ria in v dokaz ponudil širok nasmešek. Pred kakšnim letom bi verjetno doživel razplet precej bolj čustveno, po vseh uspehih (in tudi razočaranjih) pa se je naučil uživati v slehernem nastopu.

»V Pauju se nasploh ni težko prepustiti vedrim mislim. Organizacija SP in vzdušje ob progi sta vsaj za razred boljša kot na drugih tekmah. Prijetno se je bilo pognati s štarta kot zadnji pred polnimi tribunami, iz sebe sem iztisnil vse, tudi ko se mi cilj nikakor ni hotel 'približati'. Škoda dotika, vendar sem ponosen, da sem osvojil kolajno s kazenskima sekundama. Sezono sem slabo začel, a jo dobro končal. Na zadnjih treh velikih tekmah sem osvojil dve tretji mesti in enkrat zmagal, ni slabo za 'starčka',« se je pošalil slovenski junak dneva in potrdil, da mu je konec sezone dal dodatno energijo pri kovanju načrtov za prihodnost.

»Pri 34 letih se lahko še vedno kosam z mlajšimi in sem jim trn v peti kljub prvim sivim lasem. Prihodnje leto pa me znova čakajo velike tekme. Zato se bom že decembra z družino podal na sklop treningov v Avstralijo, kjer bomo ostali do marca. Hčerkica Nola je pač zadnje leto v vrtcu in moramo izkoristiti priložnost,« je odločen Peter Kauzer.

Danes se bodo v boj za kolajne podali še kanuista Benjamin Savšek in Anže Berčič, kajakašici Urša Kragelj in Eva Terčelj ter falanga šprinterjev, ki so s stoodstotnim izkupičkom preveslali kvalifikacije; na štartu bo šest posamičnih čolnov iz Slovenije in dva dvojca.