Ko je živčnost na vrhuncu, pokaže največ 

Ljubljana – »Takrat, ko je najbolj pomembno, tekmuje najboljše,« je finalni nastop plavalca Petra Johna Stevensa na svetovnem prvenstvu v 25-metrskem bazenu v Kanadi, ki ga je pripeljal do srebrne kolajne na 50 m prsno, komentiral trener Luka Berdajs. Čeprav je 21-letniku srce močno razbijalo, se ni menil za izkušenejše tekmece. Plaval je svojo tekmo.

Od Stevensa, ki izhaja iz britansko-slovenske baletne družine, je bil v Windsorju hitrejši le dobitnik 17 kolajn z velikih tekmovanj Južnoafričan Cameron van der Burgh (25,64). Slovenski reprezentant, v finalu najhitrejši Evropejec, za katerim se je na stopničke povzpel še Brazilec Felipe Lima (25,98), je plaval zelo suvereno. S 25,85 je izboljšal državni rekord svojega vzornika Damirja Dugonjića. Postal je sedmi plavalec na svetu, ki je 50 prsno preplaval v manj kot 26 sekundah. Vse plavalne prvine v vodi so se mu lepo izšle, je dejal, potem ko je imel v rokah svoje drugo odličje v karieri z velikih tekmovanj.

»Že pri prvem nastopu na 100 prsno je potrdil, da je izredno hiter. S številom zavesljajev je pokazal, da bi ob optimalnem nastopu lahko na 50 prsno plaval pod 26 sekundami, kar mu je tudi uspelo. V primerjavi s predtekmovanjem in polfinalom je v finalu storil najmanj napak. Ravno to, da se pokaže v najlepši luči na najvišji ravni tekmovanja, je njegova značilnost. Tako se je odzival že v kadetskih vrstah. V članskih je pritisk zelo velik, nekateri tekmovalci mu podležejo. Peter ga zelo dobro prenaša in to je zagotovo njegova prednost pred tekmeci,« je Berdajs zaploskal plavalcu kranjskega Triglava, s katerim sodelujeta deseto leto.

Poleg psihološke trdnosti, ki krasi Stevensa, je mladenič iz Spodnjih Pirnič tudi izjemno motoričen, pravi Berdajs. »Glede na telesno višino (meri 196 cm, op. a.) zelo dobro nadzira svoje telo. Je ekstremno eksploziven, izpopolnjene ima vse šprinterske odlike, tudi tehnično je zelo dober. Morda je njegova edina šibka točka vzdržljivost,« je razkril, kje se skrivajo rezerve in hkrati pohvalil Stevensov finalni finiš v vodi: »Pokazal je, da je močan tudi v zadnjih metrih.«

Stevens je nase bolj konkretno opozoril v mladinskih vrstah. Leta 2013 se je ovenčal z naslovom mladinskega svetovnega prvaka in evropskega podprvaka na 50 prsno. Na svojem drugem članskem velikem tekmovanju v karieri je istega leta v Herningu pustil pečat s 5. mestom. Ni skrivnost, da je v pubertetnem obdobju imel težave z zbranostjo in samodisciplino. Sestavil se je z odhodom na študij v ZDA na univerzo Tennessee. Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. Na evropskem prvenstvu v Londonu se je ovenčal s srebrom v svoji paradni neolimpijski disciplini. Vozovnica za olimpijske igre je bila v disciplini 100 prsno blizu kot še nikoli, a na koncu je ostal brez poti v Rio. »Razočaranje je bilo navzoče. Ampak po nekaj dneh premora sva že razmišljala in načrtovala nove podvige. Prihodnje leto bo osrednji cilj SP v Budimpešti. Te dni je na prvenstvu v kratkem bazenu v Kanadi manjkal le Adam Peaty, vsi drugi so bili tu. Glede na videno bo na Madžarskem realen cilj kolajna,« je Berdajs razgrnil želje.

Najpomembnejši dolgoročni cilj pa bo piljenje olimpijske stotice. V ZDA, kjer je pridobil ogromno na telesni moči, trenira in tekmuje v jardskih bazenih. Za uresničitev olimpijskih sanj oziroma zagotovljeno vstopnico na prestižno športno tekmovanje bo najprej treba pogosteje vadbo usmeriti k večji razdalji. »Zaradi prenosa hitrosti v 100-metrsko razdaljo bi bilo pomembno, da večkrat plava na 200 m. Vendar pa ob srebrni kolajni v Kanadi ne bomo pikolovski. Lani je že naredil preskok,« je še dejal Berdajs o letošnjem podprvaku NCAA, nad katerim bdi, kadar Stevens ni v ZDA.

Danes se P. J. oziroma Steven, kot ga kličejo sošolci in sotekmovalci onstran Atlantika, po štirih mesecih vrača domov. Drugič v vlogi prvega zvezdnika slovenske reprezentance.