Ko majica ni ogrožena, pride na vrsto doping

Saint-Etienne – Peter Sagan je spet ostal na drugem mestu. V 12. etapi je počakal na končni šprint, a spet ni stopil na zmagovalni oder. Močnejši je bil Norvežan Alexander Kristoff (Katjuša). »To je usoda,« je komentiral že četrto drugo mesto Sagan in dodal, da nima dovolj izkušenj za nepredvidljive finiše Tourovih etap.

Ko bitka za rumeno majico ni zanimiva, kot je te dni na Touru, v zadnjih 20 letih kot po pravilu v ospredje stopi doping. Vincenzo Nibali se temi ni mogel izogniti. Po 12. etapi so ga z vseh strani obstreljevali z vprašanji o verodostojnosti Astane oz. Aleksandra Vinokurova in Giuseppeja Martinellija. Novinar agencije AP ga je vprašal, zakaj je izbral Astano, če je bil Vinokurov zaradi dopinga izključen s Toura 2007, Martinelli pa trener kolesarjev (Pantani), ki so bili tesno povezani z jemanjem prepovedanih učinkovin. Omenil je tudi Michelleja Scarponija, ki je sodeloval z dvema najbolj zloglasnima zdravnikoma Michellejem Ferrarijem in Eufemianom Fuentesom. Nibali je odgovoril, da je Astana ekipa, ki mu je dala priložnost, da okrog sebe zgradi ekipo za zmago na Touru. Poleg tega je veliko vložila v skupino italijanskih strokovnjakov in kolesarjev, da opere svoje ime, zato v svojem prestopu ne vidi nič spornega. »Z Martinellom imava zelo dober odnos in je najbolj zaslužen za moj prihod. Ne pozabite, da je z menoj prišel tudi vrhunski trener Paolo Slongo, s katerim delam od 17. leta,« je pojasnil Nibali, ki Vinokurova ni omenil.

Vprašanje o dopingu je pričakoval. Pravi, da je prav, da ga sprašujejo. Navsezadnje so ga tudi lani po zmagi na Giru in pred leti na Vuelti. Poudaril pa je, da je kolesarstvo v novem obdobju. » Veliko kolesarjev je v preteklosti delalo napake. Seveda je med nami še vedno nekaj slaboumnih, ki jemljejo doping, vendar so to posamični primeri. Pustimo preteklost. Ne morem govoriti v imenu celotnega pelotona, menim pa, da je čas, da pogledamo novi rod, mlade kolesarje, ki potrebujejo prostor, želijo spremembe in novo kolesarstvo. Mi ga dokazujemo z biološkimi potnimi listi, testiranji na dirkah in zunaj njih,« je povedal član zaznamovanega kazahstanskega moštva.

Danes ga čaka prva alpska preizkušnja. Tekmeci napovedujejo napade, a so previdni. So pravzaprav v dvomih: ali napadati ali čakati in se odzivati na akcije rumene majice? Alejandro Valverde pravi, da bo vse odvisno od nog. Če bodo močne in bo izbral pravi trenutek, bo napadel, sicer pa se bo držal Nibalija. Francoz Bardet, nosilec bele majice najboljšega mladega kolesarja, meni, da bo treba biti na vseh vzponih v Alpah in Pirenejih pameten. »Če se bo pokazala priložnost, bomo Nibalijevi izzivalci zagotovo napadli. Vendar te akcije ne smejo biti nepremišljene. Težko je pridobiti veliko prednost. Ko je Nibali silovito napadel na La Planche des Belles Filles, si je prikolesaril več kot 15 sekund prednosti,« Bardet opozarja, da so časi silovitih napadov na rumeno majico Eddyja Merckxa in Bernarda Hinaulta na gorskih etapah že zdavnaj mimo.

Kaj poreče rumena majica? »Dirko nadzorujemo, kar ni lahko. V Jakobu Fuglsangu, Tanelu Kangertu in Scarponiju imam odlične pomočnike. Nimam pa zadržkov: če si bom lahko prikolesaril nekaj sekund prednosti, bom zagotovo napadel.«