Kralj Nibali – ponos Italije

Milano – Italija slavi Vincenza Nibalija. Od someščanov iz mladosti v Messini in prijateljev v Toscani, kjer so ga sklesali v šampiona treh največjih dirk, do predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je v poslanici šampionu zapisal, da je z vztrajnostjo in energijo svetu pokazal, zakaj so Italijani ponosni na svoje športnike. Premier Matteo Renzi mu je poslal čestitko prek telefona in ga povabil na obisk palače Chigi.

Prvih enajst strani rožnato obarvanega športnega dnevnika Gazzetta dello Sport so v čast zmagovalcu največje kolesarske dirke na svetu obarvali v rumeno. Na prvi strani žari naslov »Kralj Nibali«. V Franciji so zmagoslavje novega junaka »velike pentlje« pospremili z njegovimi besedami na zmagovalnem odru: »fantastično, čudovito, neverjetno«, čeprav niso mogli prezreti tega, da je po 16 letih nasledil preminulega šampiona s sumljivim ozadjem Marca Pantanija. Bržkone pa je Nibali največje priznanje dobil od Feliceja Gimondija, katerega je med Italijani nasledil s tremi zmagami na Touru, Giru in Vuelti. »Bolj kot svoje sem čustveno doživljal tvoje zmagoslavje. Tri tedne je vsa Italija kolesarila s teboj, ko si v slogu kolesarskega velikana gradil zmago iz etape v etapo. Zmaga na Touru ti spremeni življenje. Menim, da nasvetov ne potrebuješ, ker si moder in zrel človek. Pa vendarle, zdaj ti bo težje. To je usoda velikanov,« je v čustvenem pismu junaku 21. stoletja zapisal Gimondi, šampion iz šestdesetih let minulega stoletja.

Nibalijevi prepričljivi zmagi ni kaj dodati. V vseh prvinah, ki določajo šampiona Toura, je bil za razred boljši od tekmecev. V treh tednih je ostal ponižen, čeprav je imel dovolj razlogov za to, da bi se bahal z velikimi besedami, kot je to svojčas počel Lance Armstrong. »Armstrong je preteklost. Za vsako ceno je hotel sedemkrat zmagati. Tega v mojem značaju ni. Četudi bo ostalo pri letošnji zmagi, v meni ne bo grenkobe. Vesel sem, da je kolesarstvo postalo veliko bolj čisto, da imamo biološki potni list. Zahvaljujoč strožjemu nadzoru sem osvojil Tour,« je dejal na zadnji tiskovni konferenci, ki je bila, tako kot mnoge v zadnjem delu dirke, obarvana z vprašanji o dopingu, njegovi in Astanini verodostojnosti ter odnosu do preteklosti. Francoskim novinarjem je v minulih soočenjih s »sedmo silo« na večkrat ponovljeno vprašanje odgovoril, da je možno zmagovati tudi neomadeževan z dopingom. »V minulih letih je bilo veliko čistih zmag, ki dokazujejo, da se je kolesarstvo spremenilo. Na to smo lahko ponosni,« je zaključil debato o dopingu.

Nibalijev najlepši trenutek na Touru pa ni vezan na štiri velike etapne zmage, ampak na slavje na Elizejskih poljanah. »Bil sem že na vrhu odra na Vuelti in Giru, vendar pa si nisem predstavljal, koliko čustev se v človeku sproži, ko stoji na vrhu odra po koncu Toura,« je Nibali doživel tudi največje slavje v svetu kolesarskega športa. Solz na kolesarskem Olimpu ni mogel zadržati. Tour je namreč v vseh pogledih prevelik, da bi lahko skrival čustva.

Astana zaslužila največ

Nagradni sklad na Touru je bil 2.036.600 evrov. Zahvaljujoč zmagi Nibalija je na prvem mestu po zaslužku Astana. Kazahstansko moštvo si je prikolesarilo 539.330 evrov, kar je za dobrih 200.000 več od francoskega moštva AgrR (362.880). Cannondale Petra Sagana in Kristjana Korena je zaključil dirko na petem mestu z 99.390 evri. Katjuša Simona Špilaka je deveta (75.700). Na repu lestvice je Lampre z 9.830 evrov. Kot narekujejo nepisana pravila, bodo ves zaslužek razdelili med člane ekipe, maserje in serviserje. Nibali se je odrekel svojemu deležu oziroma nagradam (prejel je 450.000 €).