Kraljica brez kralja

Pisala sta se 16. in 17. avgust 2008, dneva, ki sta se zapisala v zgodovino atletike. Tistega pekinškega sobotnega večera ljubitelji športa po vsem svetu, še posebej tisti, ki smo imeli to čast in privilegij, da smo ga spremljali s tribun Ptičjega gnezda, zlepa ne bomo pozabili. Usain Bolt je na novo definiral pojem najhitrejši Zemljan. Sto metrov je pretekel v času 9,69, se kot prvi dotlej spustil pod mejo 9,7, še bolj kot z rezultatom pa osupnil z lahkotnostjo, s katero je odpihnil tekmece in svetovni rekord. Če ne bi začel v sebi lastnem slogu že deset metrov pred ciljem proslavljati zmage, bi bil bržčas hitrejši vsaj za tistih 11 stotink sekunde, za kolikor je natanko leto kasneje na SP v Berlinu izboljšal svojo in globalno najboljšo znamko.

Nedelja v svetovnem merilu ni bila tako monumentalna, zato pa ji ni bilo in ji še vedno ni para v zgodovini atletike na Slovenskem. Primož Kozmus je v brezhibni seriji šestih metov prek 80 metrov kladivo najdlje zalučal 82,02 in postal »primus in kosmos«, prvi in doslej edini slovenski atlet, ki je osvojil zlato olimpijsko kolajno. Tudi on je podvig ponovil leto dni kasneje v Berlinu. To so bili časi, ko je bila kraljica športa zaradi dveh izjemnih šampionov tako v svetu kot pri nas na vrhuncu priljubljenosti.

Po dolgih sedmih letih se svetovna atletika vrača v Ptičje gnezdo, ki je po OI zaradi pomanjkanja prave športne vsebine bolj kot tekmovališče turistična atrakcija. Atleti se bodo od 22. do 30. avgusta borili za naslove svetovnih prvakov, tiste čarobne olimpijske večere pa bodo le stežka pričarali. Bolt, ki ga letos še nismo videli šprintati v njegovem slogu, morda še očara atletski svet. Kaj naj od njega pričakujemo na SP, naj bi pokazal ta konec tedna, na še enem zgodovinskem prizorišču, Olimpijskem štadionu v Londonu, kjer mu je leta 2012 60.000-glava množica jedla iz rok.

Vse glasnejše so govorice, da ga zaradi slabih dosežkov v Peking ne bo, že dolgo pa je jasno, da se na kraj največje zmage ne bo vrnil Kozmus. Slovenska kraljica športa je letos brez svojega kralja. Je to zgolj zaradi poškodbe hrbta, ki jo bo odpravil in se za OI v Riu de Janeiru prihodnje leto vrnil nared za boj za kolajne? Kozmus je brez dvoma dovolj izkušen, da ve, kaj dela, a številke so zgovorne. Odkar se je razšel s svojim šampionskim strokovnim štabom, najprej Vladimirjem Kevom in nato še Marjanom Ogorevcem, so njegovi meti krajši, na oder za zmagovalce so ga nazadnje ponesli v Londonu 2012.

Ob tem je dobra novica za slovensko atletiko, da ima ob odsotnosti kralja kopico obetavnih princev in princes. Robert Renner, Luka Janežič, Žan Rudolf, Matija Muhar, Veronika Domjan in Maja Bedrač so v zadnjih tednih na SP in EP mladincev ter mlajših članov kot po tekočem traku osvajali kolajne. Bodo iz njih zrasli kralji in kraljice, nasledniki Primoža Kozmusa in Brigite Bukovec? Njihove možnosti bodo vsekakor večje, če bodo imeli na voljo to, kar sta imela naša šampiona nekoč in danes še zdaleč ni več samoumevno – vrhunsko finančno in strokovno podporo.