Krvava različica nogometa

Anglija velja za zibelko nogometa. Izjema so le Firenčani, ki so ponosni na svojo različico, s katero so si rimski vojščaki krajšali čas že pred našim štetjem.

Objavljeno
28. junij 2017 14.31
Italy Historic Football
D. M.
D. M.

Začeteki različice nogometne igre − calcio fiorentino (florentinski nogomet) − domnevno segajo v leto 59 pred našim štetjem, ko so Stari Rimljani na območju današnjih Firenc zgradili zaselek Florentia.

Kmalu je zaselek prerasel v ponosno mesto, vojaki pa so se navdušili nad starodavno igro harpastum, katere pravila so si izposodili pri Starih Grkih. Tradicija je obveljala tudi v srednjem veku, še najbolj pa v razcvetu, ki ga je povzročilo obdobje renesanse. Takrat je v Firencah zaživelo pravo nogometno prvenstvo, za naslov najboljšega pa so se potegovale štiri ekipe iz različnih delov mesta: San Giovanni − zeleni, Santo Spirito − beli, Santa Maria Novella − rdeči in Santa Croce − modri.

Igralci oziroma calcianti so igrali v zanimivih postavah. Namesto enajsterice, kot velevajo pravila v moderni različici nogometa, se je na igrišču znašlo kar 27 članov ene ekipe. Postavili so se v štiri vodoravne linije in posnemali postavitev neustrašnih rimskih legij.

Po vsakem zadetku, poimenovanem caccia, sta tekmeca zamenjala stran na tekmovališču. Polčasov niso poznali, dvoboj pa je trajal 50 minut. Žoga je bila usnjena, v notranjosti pa so bile stlačene cunje, slama, lasje in perje. Cilja sta bila le dva. Doseči zadetek, žogo je bilo treba brcniti ali pa prenesti čez označen prostor in narediti vse, da nasprotnik ne doseže zadetka. To je bil spektakel, kjer je bilo dovoljeno skoraj vse, tudi igra z rokami, zato so prednost dobili mlajši in fizično močnejši igralci. Brutalnost ni poznala meja, zato je potekal boj za žogo dostikrat na krvav način. Po koncu tekme so igralci odhajali z igrišča dodobra zdelani in poškodovani, obleke pa so bile uničene. Zmagovalni ekipi je za nagrado pripadel znameniti florentinski goveji zrezek.

Biti najboljši v mestu je bilo nekaj najlepšega, zato kandidatov za igro ni manjkalo. V ospredju so bili sicer predvsem bogati meščani, za žogo pa se je svojčas rad podil celo papež. Florentinski nogomet v starodavnem sijaju je doživel zadnjo izvedbo leta 1739, nato pa so ga oblasti prepovedale. Leta 1930 se je tradicija obudila, igralci pa so znova nosili starodavne kostume. Ohranila se je tudi v 21. stoletju. Turisti pridejo na svoj račun vsako leto tretji teden v juniju, ko na prizorišču Piazza Santa Croce zaživi florentinski nogomet.