Tiskane izdaje
Ljubljana – Po letih 2013 in 2014 je najboljši slovenski športnik še tretjič zapored postal smučarski skakalec Peter Prevc, ki je v glasovanju Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) premočno zmagal. Prejel je 236 glasov, 59 več od drugouvrščenega biatlonca Jakova Faka, medtem ko je deskar na snegu Žan Košir na 3. mestu zaostal že za 103 glasove.
»Če povem po pravici, sem letos še najbolj presenečen nad tem, da sem prejel priznanje. Konec koncev sta bila Fak in Flisar svetovna prvaka, Košir pa je osvojil veliki kristalni globus. Kaj naj rečem, očitno naredim največji vtis na vas novinarje,« je priznal 23-letni skakalni as iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki je prejšnjo sezono v skupnem seštevku svetovnega pokala končal na vrhu skupaj z Nemcem Severinom Freundom – z enakim številom točk.
Brez velikega kristalnega globusa je ostal le zaradi manjšega števila zmag. Za razliko od bavarskega šampiona, ki je devetkrat skočil na najvišjo stopnico odra za najboljše, je sam z vso konkurenco opravil trikrat (v Saporu, Vikersundu in Planici). Ob tem je Prevc zbral še šest drugih in pet tretjih mest, skupaj je torej nanizal kar štirinajst uvrstitev med najboljšo trojico, med katero je kot tretji končal tudi v skupni razvrstitvi prestižne novoletne turneje.
Za nameček je ubranil skupno zmago v posebnem seštevku smučarskih poletov in v tej sezoni se mu – mimogrede – ponuja priložnost, da kot prvi v zgodovini zimske »formule 1« še tretjič zapored osvoji naziv najboljšega letalca na smučeh. V anale tega športa se je sicer vpisal tudi kot prvi skakalec, ki je preletel 250 metrov, kar mu je 14. februarja letos uspelo v Vikersundu, kjer si je slabih 24 ur lastil tudi svetovni rekord – šele kot drugi Slovenec po Jožetu Šlibarju.
Da ga je hitro izgubil, ga je sprva zelo peklilo; podobno kot ga je ob svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Falunu, kjer je s 13. in četrtim mestom zaostal za svojimi pričakovanji in sposobnostmi ter prvič po nordijskem SP v Predazzu '13 ostal brez kolajne na velikem tekmovanju, nekaj časa jezil tudi izgubljeni veliki globus. Vendar pa je krivdo za to iskal predvsem pri sebi.
»Ko sem dojel, da sem imel na voljo 31 tekem, da bi osvojil le eno samcato točko več, sem spoznal, da je bil problem v meni. Na žalost se na kakšni tekmi prej nisem dovolj zbral oziroma je nisem 'oddelal' dovolj dobro. Ker hitro postanem kritičen do sebe, se strinjam, da je treba biti za skupno zmago prepričljiv. Treba je priznati, da je Severin bolje izpeljal sezono, zato si je zaslužil lovoriko,« je Prevc razmišljal po razburljivem marčevskem finalu v Planici.
Nagrada za najboljšega športnika Slovenije mu kajpak pomeni zelo veliko. »Lepo je, če si v svojem športu prvi v državi, če te pa doma postavijo na vrh v konkurenci vseh športnikov, je seveda še toliko lepše,« je skakalec kranjskega Triglava spregovoril o priznanju, ki ga je sinoči, torej dan po vrnitvi iz Lillehammerja, kjer je v nedeljo navdušil z drugim mestom, prevzel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Kipec je po vrnitvi domov postavil na polico. »Med sezono se mi kolajne in pokali nabirajo na polici, po njej, ko je torej konec tekem, pa jih pospravim v kot in prekrijem, da se na njih ne nabira prah. Tam me bodo vsa priznanja počakala do konca kariere. Če že bom obujal spomine, jih bom tako ali tako po tem, ko bom sklenil športno pot,« je zaupal Prevc, ki bo že danes popoldne z reprezentančnimi kolegi Jernejem Damjanom, Robertom Kranjcem, Anžetom Laniškom, Anžetom Semeničem in Jurijem Tepešem odpotoval proti naslednjemu prizorišču svetovnega pokala – Nižjemu Tagilu.
»Upam le, da ruski predsednik Vladimir Putin medtem ne bo sprejel kakšnih ukrepov proti Turčiji, saj bomo proti Jekaterinburgu odleteli iz Istanbula,« si je še – malce za šalo, malce zares – zaželel najboljši slovenski športnik v letih 2013, 2014 in 2015.
