København – Ko je kolesar le korak do velikega uspeha, je razumljivo, da tudi ob najboljšem izidu kariere na svetovnih prvenstvih veselje ni tako pristno. Borut Božič je bil zelo blizu 3. mestu, vendar pa se finiš dirke za mavrično majico ni razpletel po načrtu slovenskega selektorja Martina Hvastije. Slovenski dvojec Božič-Bole je v zaključku 266 km dolge dirke visoke hitrosti porabil preveč moči, da si je priboril zelo ugoden položaj za šprint, tako da na položnem klancu ni prišlo do želene .
Selektor Martin Hvastija je za sicer izvrstno predstavo brez velikega meta, če tako lahko sploh poimenujemo dirko s 7. mestom na SP, pohvalil vso ekipo, malce jezen pa je bil, ker je bilo v zadnjih kilometrih preveč napak. Potem ko sta Štangelj in Brajkovič opravila vrhunsko delo pomočnikov Božič in Bole nista porabila niti atoma odvečne moči za boljši položaj za zaključno akcijo. Žal sta ostala osamljena. Kocjan, ki bi moral biti v njuni bližini, se je v zadnjem krogu izgubil na nasprotni strani karavane. »Naša aduta sta imela smolo, da sta ostala na vetrovni strani. Edina možnost, da bi se prebila višje, je bila, da se preselita na Cavendishevo stran. Pri tako visoki hitrosti in izčrpanosti pa to ni bilo mogoče,« je komentiral razplet Hvastija, ki je klasični šprint tudi napovedal in zanj postavil tudi taktiko enega favorita.
Božič s 7. mestom, sicer četrto slovensko uvrstitvijo na SP, kar je nedvomno izjemen uspeh, ni bil povsem zadovoljen. Prepričan je, da bi bil lahko boljši. Z Boletom sta se dva kroga pred ciljem dogovorila, da se bodo držali zastavljenega načrta, v katerem je bil on zadnji mož. »Boletu sem povedal, da se počutim odlično in ga vprašal, kako je z njim. Odgovoril mi je, da se tudi sam počuti zelo dobro, vendar bo naredil vse, da bi me pripeljal v zaključno akcijo. V zadnjem dejanju dirke sem bil, žal, na napačni strani. Veliko bolje bi bilo, če bi spremenil stran ter se pridružil Cavendishu, Greiplu in Gossu. Moram priznati, da sem se ustrašil, da bom izgubil preveč moči. Menim, da bi se v danih okoliščinah lahko prebil vsaj do četrtega mesta,« je opisal zaključek dirke Božič, ki na vrhuncu šprinta razvija moč 1550 vatov, toliko kot njegovi københavnski tekmeci. Vsem reprezentančnim tovarišem se je zahvalil za nesebično pomoč z besedami, da je 7. mesto toliko njihovo, kot je njegovo.
Razplet ga sicer ni presenetil toliko kot zmaga Cavendisha, ki je zdržal tudi zanj zelo zahteven zaključek. Z Božičem se je o zaključku dirke brez večjih pretresov strinjal tudi Bole. »V vožnji v veter bi moral biti zraven še en kolesar, da jaz ne bi izgubil toliko moči. Idealno bi bilo, če bi imel dovolj moči, da bi Božiču bolje pripravil šprint v zadnjih 600 metrih,« je Bole povedal o razburljivem finišu, v katerem je za Božičem zaostalo precej favoritov.
Vse napovedi reprezentanc favoritov, da bodo ustavili Cavendisha in njegovo britansko konjenico, so se izjalovile. Petindvajsetletni Britanec je v zadnjih metrih v velikem slogu končal delo uigrane ekipe, ki je od štarta do cilja nadzorovala 266 km dolgo bitko za mavrično majico. Specialistom za vožnjo na kronometer Wigginsu, Froomu in Millarju nobena ekipa ni bila kos. Ves čas so navijali tako visok tempo, da je bilo že na polovici dirke, ko je zaradi padca zaostal branilec naslova Thor Hushovd, jasno, da bo o zlati kolajni odločil klasični šprint s Cavendishem v glavni vlogi. V šprintu dobre stotnije kolesarjev, ki so si ga Slovenci najmanj želeli, pa ni bilo pričakovati drugega kot zmagoslavje silakov iz sicer razpadlega moštva HTC-Columbia (vsi trije nosilci kolajn – Cavendish, Matthew Goss in Andre Greipl). Angleži so dirkali za anale, čeprav je ob sedmerici Cavendishevih uradnih pomočnikov zanj delalo še vsaj deset kolesarjev. Če k temu dodamo še Nemce in Avstralce, je jasno, da so vsi drugi taktični načrti Belgijcev, Italijanov in Nizozemcev padli v vodo. Selektor italijanske reprezentance Paolo Bettini je opisal nastop njegove reprezentance, kot da bi bili debitanti.
Slovenci so taktično zelo modro kolesarili vse do zaključka, vendar kakšnega posebnega vpliva na potek dirke niso imeli, ker je bilo na tako lahki progi nemogoče vzeti pobudo iz britanskih rok. Navsezadnje to ni uspelo nobeni od ekip, ki so bile številčnejše. Kapetan Štangelj in Brajkovič sta skrbela, da sta Bole in Božič ves čas kontrolirala dirko. Slednjemu sta tudi pomagala, da se je vrnil v karavano, ko je moral dvakrat menjati kolo. »Vsi smo dali vse od sebe, da bi osvojili kolajno, a so bili tekmeci v zaključku srečnejši oziroma močnejši. Menim, da se nam je izmuznila za malo, z dirkanjem pa smo dokazali, da razmišljanje o kolajni ni bilo le prazno govoričenje. Bole je v zaključku dirke opravi delo za dva,« je povedal najstarejši mož v karavani, 38-letni Štangelj, za katerega je bila to tudi zadnja dirka v karieri.