Tiskane izdaje
Novinci na pol- in pravi maratonski razdalji so ljudje, ki si upajo, in ponosni smo na njih, pardon, na vas, ki ste se prijavili za prvi nastop na Ljubljanskem maratonu. Ja, pogumen je treba biti, da se za prvi pol- ali maratonski nastopiš odločiš v Ljubljani, tako rekoč doma. Kjer te vsi ocenjujejo in opravljajo, od vašega teka, časa, postave, športne opreme ... Ja, in zato smo ponosni na vas, zelo!
Priznam: avtor teh vrstic je s pol maratoni začel daleč od doma in pogledov ljudi, ki so ga poznali ...
Takorekoč serijska napaka, ki se zgodi skoraj vsakemu izmed onih, ki gredo prvič na tekaško tlako, je, da med tekom ne poskrbijo za obnavljanje energijskih zalog v telesu. Na kratko: da v telo ne vnesejo dovolj za telesni napor potrebne hrane.
Adrenalin je slaba hrana
Največkrat si začetniki pred startom pripravijo načrt, kje in kdaj, pa tudi kaj bodo jedli, a čim poči statrna pištola, jih stampedo nore in nove, doslej nepoznane, a silovite in prijetne energije potegne s seboj – in v trenutku pozabijo na ves prehranski urnik.
Nanj se spomnijo šele takrat, ko jih nenadoma povsem odreže, ko se jim zazdi, da so kot električni zajčki, ki jim je nekdo odstranil baterije.
Najpogostejša napaka je, da tekači energijske napitke in enegijske gele ali želatinaste bonbone začnejo uživati šele bolj proti koncu svojega pol maratonskega nastopa ali pa veliko prepozno med maratonom. Recimo na 17-em, 18-em kilometru malega maratona ali maratonske razdalje. Huda napaka, v obeh primerih: če boste zaužili gel tri kilometre pred koncem pol maratona, to ne bo imelo dosti vpliva na vaš nastop, saj ste telo začeli energijsko podpirati takrat, ko je bilo že izgorelo.
Lahko se vam, recimo, pri pol maratonu zgodi nekaj zares neumnega: da bo enegija iz vašega želodca našla pot do vaših mišic šele takrat, ko boste že nekaj časa klepetali v cilju. Kako vedeti, da se vam je to zgodilo? Ko vas nenadoma oblije slabost in se vam zdi, da se vam je želodec obrnil (morda se vam tudi je), ko se začnete nenadoma tresti …
Podobno, a še veliko usodnejše in za telo bolj nevarno, je pri maratonu: tudi tam bo prvi gel, ki ste ga zaužili po debeli uri teka, prepozno dosegel vaše mišice, škoda je bila storjena že pred pol ure … To je tako, kot bi v motor zlili motorno olje takrat, ko že sveti opozorilna lučka: z nekaj sreče motor ne bo zaribal, a škoda je bila že storjena, in to precejšnja.
Dva deci za na pot
Ponavadi se prva napaka glede nepravilne energijske podpore telesa zgodi že pred startom: deset minut pred trenutkom, za katerega ste dolgo čakali in zanj prelili ogromno znoja in se verjetno tudi malo odtujili od svoje okolice, bi morali popiti za dva decilitra športnega napitka – vi pa tega ne storite.
Najverjetneje tega niste vedeli, lahko pa gre tudi za kaj drugega ... Že vidimo, da odkimavate z glavo: kam naj v nekajtisočglavi množici odvržem pločevinko ali plastenko? No, s tem na maratonu ne sme biti težav, mirno jo odložite za ograjo ali pa prosite najbližjega gledaca, če to lahko store za vas. Ne bo vam odrekel, na maratonu so ljudje v redu.
Nekateri pred startom pol- in maratona nočejo piti zato, da bi jih med tekom ne prijelo lulat... Ne skrbite, ne bo vas, vsaj pol vašega teka ne: na začetku vas bo adrenalin tako silovito ponesel s starta, da sploh ne boste vedeli zase, kasneje, na polovici pol maratona ali četrtini celega maratona po bodo ob progi že stranišča. Morda se to sliši čudno, a stranišča tekači uporabljajo samo za veliko potrebo – in to se zgodi, ko se želodec upre,.
Zakaj se upre? Se spomnite, ko smo na tem mestu pred dnevi pisali, da ne bo dobro, če boste vadili počasi, nastopiti pa želite hitro? Ne bo šlo, želodec se vam bo uprl, morda še pred mišicami.
Upor v trebuhu se lahko zgodi tudi zato, če pred in med tekom pijete ali jeste stvari, ki jih doslej niste – želodca ne boste pretentali, na tujek se bo odzval tako, kot si najmanj želite.
Tole si velja zapomniti: med svojim pol- ali maratonskih nastopom ne smete zaužiti ali popiti ničesar, česar niste v telo vnesli že med vašimi treningi. Ni še prepozno: hitro v trgovino, recimo v najbližji Hervis ali Intersport, po nekaj powerbarovih gelov, potem pa jih preskusite med vadbenim tekom.
Kdor ne pije, ni tekač
Kako pijemo naprej? V grobem velja kar tale aksiom: najmanj na vsaki okrepčilni postaji, se pravi vsakih pet kilometrov. Nikar ne izpustite prve okrepčevalnice, čeprav se vam bo zazdelo, da ne potrebujete tekočine in da vam gre prima! Naš nasvet je, da na vsaki okrepčilni postaji v usta tudi stisnete energijski gel in ga poplaknete z vodo. No, tu je potrebno biti pameten: gel stisnete v usta sto, dvesto metrov pred okrepčevalnico, nekoliko upočasnite korak in pogledate, kje na okrepčevalnih pultih imajo vodo. Če tega ne vidite, zavpijte.“Kje je voda?“, in strežniki vam bodo zagotovo odgovorili. Vzemite dva kozarčka z vodo, vsakega v eno roko, iz prvega najprej srknite toliko vode, da splaknete sladkor, ki ga je pustil v ustih gel. Vodo lahko tudi izpljunete. Nato iz drugega kozarca naredite več manjših požirkov – manjših zato, da ne boste popolnoma podrli ritma dihanja. Začetniki se lahko na okrepni postaji ustavite, ali pa pitje opravite med hojo ali v rahlem teku. Bolj spretnim vam bo to uspelo storiti med tekom, vendar računajte, da boste med tem nekaj vode polili. Če tečete in se ne ustavljate, da bi pili, je treba iz prvega kozarca spiti vso vodo, in vso tudi iz drugega kozarca, vse skupaj, verjemite, bo šlo v vaše telo le za dober kozarček vode.
Ravno dovolj – do naslednje okrepne postaje! Tam ponovite vajo, drugič bo šlo že lažje. In potem bo vedno bolj enostavno, morda se bo zgodilo, da ste se na prvi postaji ustavili, na tretji pa boste vse opravili med hojo ali celo v rahlem teku!
Ker so tekači največkrat modri ljudje, ki jim je mogoče dopovedati veliko več, kot kolesarjem, bomo ponovili samo še enkrat: tekaško hrano in športne napitke začnite uporabljati že danes, med vadbo. In nikar naj ne bodo napitki premrzli!
Vas nismo prepričali? Bo pomagalo tole, zapisano bolj slikovito: če nas boste poslušali, boste prvi pol maraton končali pet do deset minut hitreje, ko bi ga sicer? In zagotovo boste pretekli velikega!
Jasnejši ne moremo biti.
