Tiskane izdaje
Ker je pri teku logika lahko nelogična.
Smo pri tretji napaki, ki jo največkrat zagrešijo tekači, ki se prvič odpravljajo na pol- ali pravi maraton. Jasno, kot vse druge napake tudi ta nastane z najboljšimi nameni in - kar je hecno - kot posledica logičnega mišljenja neizkušenega tekača.
Logika je taka: ker bom tekel zelo dolg tek, moram tudi vaditi na dolgih razdaljah.
To je sicer res. Zapisali smo že, da maratonski kandidati tečejo dolge teke v počasnejšem tempu kot si želijo teči na tekmovanju in da tak trening prinaša malo koristi, vsaj glede hitrosti. Da ne bo pomote: če v dolgem in počasnem teku v naravi uživate, ste naredili največ zase, za telo in dušo, le športnega napredka, ki si ga morda želite (in tega si želi skoraj vsak, tudi če ne prizna) ne bo dosti.
Past za konec tedna
No, pojavi pa se še ena težava. Ponavadi se za prvi nastop na pol- ali pravem maratonu odločimo jeseni, ko so dnevi že nekaj krajši, in ko pridemo iz službe, je, ko se spravimo v tekaško obutev, že kmalu mrak. Zaradi tega med tednom naši vadbeni teki ne morejo biti tako dolgi, kot bi si želeli. Zato se veselimo vikenda, ko bomo imeli prosto in bomo lahko nadomestili zamujeno in ko bomo kresnili kakšen dolg tek.
Pa smo pri novem tekaškem kavlju, ki ga nismo pričakovali: zelo dolg tek vsak vikend je lahko slaba popotnica za naš nastop na pol- ali pravem maratonu! Ponavadi že v soboto tečemo nekaj daljšo razdaljo, v nedeljo pa zelo dolg tek, lahko pa je tudi obrnjen urnik - vsekakor pa to pomeni, da potem v začetku tedna, v ponedeljek ali torek, ne moremo ustrezno vaditi, ker so naše mišice preutrujene! In če želimo v torek opraviti krajši, a hitrejši tek, bomo stanje še poslabšali.
Manj znano je, da redni dolgi sobotni ali nedeljski teki precej povečajo možnost poškodb, ki nas doletijo potem v prvih dneh tedna, ko po planu vadbe, pa tudi zaradi krajšega dne ali pomanjkanja časa, tečemo hitreje, a je naše telo načeto.
Precej bolje je, pravijo strokovnjaki, če spremenimo svojo vadbo tako, da dolge teke opravimo vsak drugi, lahko celo vsak tretji konec tedna.
To bo maratonskemu pripravniku še vedno pomagalo, da se bo spoznal s tekom na daljši razdalji, hkrati pa mu bo tak pristop omogočil, da bo lahko med tednom vadil bistveno bolj kakovostno in predvsem z veliko manj možnosti, da bi se poškodoval.
Bom shujšan tekel hitreje?
Za konec se malo oddaljimo od zakonitosti vadbe in stopimo v praktični, profani svet. Bom shujšan tekel hitreje? To je vprašanje, ki si ga slej ko prej postavi vsakdo v tekaških copatih. No, tisti, ki začnejo teči zato, da bi shujšali, si ga postavijo še pred začetkom tekanja, oni, ki redno tečejo, pa na to vprašanje dobesedno stopijo, ko iščejo poti - in še raje bližnjice - do hitrejšega teka.
Seveda je lažje teči z manjšo težo, tudi sklepi, hrbet, mišice in kite tako manj trpijo.
S tekom lahko seveda shujšamo. Vemo, da se to zgodi s počasnim tekom, ki traja dlje časa. Če pa začnemo hujšati zato, da bi izboljšali rezultat, moramo biti previdnejši kot smo mislili! Manj izkušeni rekreativci se nemalokrat zakadijo v svoje telo s kakšno silovito, če ne že čudežno dieto, ki jim jo kdo predstavi ("Vem, da ne boš verjel, ampak jaz sem noro shujšal") in največkrat se zgodi, da skoraj nič več ne jedo, vseeno pa tečejo (tisti, ki jim je dieto predstavil, pa skoraj gotovo ni tekač). Kilogrami izginejo, hkrati pa tudi mišice, ki ne dobijo več hrane, in človek se v najboljšem primeru samo slabo počuti, z malo manj sreče se poškoduje, lahko pa tudi resneje zboli. Ker se njegovo telo sesuje.
Zato ne hujšajte na silo. Če ste rekreativen tekač ne zaupajte čudežnim dietam, bolje je, da hrano, ki jo jeste čez dan, razdelite na več obrokov, že to bo pomagalo, da bo salo spremenilo svojo lokacijo, če boste vztrajali, vas bo šokirala še kakšna mišica, ki se bo pokazala, vi pa sploh niste vedeli, da jo premorete.
Najpreprostejše zdravilo za ohranitev telesen teže in tudi pametno hujšanje je, da s telesno vadbo pokurite več kot z obroki vnesete v telo.
Pa še to: s silovitimi kratkimi teki na meji slabosti boste - če boste preživeli brez poškodbe ali kolapsa - ojačali svoje srce in pljuča, shujšali pa skoraj nič. Z dolgimi in počasnimi teki pač.
Še nekaj v nasprotju z našo logiko, kajne? Ja, tekaška je težka.
