Tiskane izdaje
Berlin – Potem ko je pred enim letom na svetovnem prvenstvu v Barceloni slovenske barve branil le koroški dvojec Damir Dugonjić-Tjaša Oder, je podoba berlinskega tekmovanja iz slovenskega zornega kota vendarle bolj podobna nekdanjim časom z bolj pisano udeležbo. Med enajsterico pa prvi dan naših plavalk ni bilo v tekmovalnem bazenu.
O nemškem navdušenju nad obiskovanjem športnih prireditev že dolgo ni dvomiti in četudi Berlin ponuja neskončno paleto dogodkov in prireditev, bo tudi plavanje očitno tu bolj odmevalo kot na nekaterih prizoriščih prejšnjih let. A vznesenost občinstva seveda krojijo tudi uspehi domačih adutov, pri teh pa je Nemčija, sodeč tudi po neuspehih v londonskem olimpijskem bazenu in nato lani na SP v Barceloni, daleč od nekdanje ravni. Povrhu se je že ob včerajšnji premieri na 400 m prosto zataknilo Paulu Biedermannu, večkratnemu evropskemu in svetovnemu prvaku. Ostal je brez pričakovanega finalnega nastopa, domača športna javnost, vajena vrhunskih dosežkov svojih športnikov, je tako hitro doživela hladno prho.
V tej disciplini pa je nastopil tudi slovenski novinec Martin Bau. Za Mariborčana je namreč to uvodno evropsko prvenstvo v 50-metrskem bazenu med absolutno konkurenco, doslej je nastopil dvakrat na mladinskem šampionatu stare celine in nazadnje, decembra lani, v Herningu na Danskem, na evropskem prvenstvu 25-metrskega bazena. Z dosežkom 3:52,96, kar mu je v družbi 50 tekmecev prineslo 24. mesto, je bil zelo zadovoljen, osebni rekord je namreč izboljšal za dve sekundi. »Vendarle nisem pričakoval, da bom tako vidno hitrejši od svojega doslej najboljšega dosežka, obenem je bil tudi že čas za nov osebni mejnik, saj sta od prejšnjega minili dve leti,« je omenil študent 1. letnika višje šole za gostinstvo in turizem. V družinskem hotelu Bau pod Pohorjem ga za prihodnje najbrž čaka veliko dela, a ta čas mu misli seveda najbolj uhajajo k plavanju. Ob namigu, da se je že lepo približal tudi državnemu rekordu Luke Turka na 400 m prosto (3:50,72), pa se je nasmehnil: »Za dobri dve sekundi bo treba še kako garati. A morda bom to dočakal čez dve leti. Kajti tudi zdaj sem po dveh letih za prav dve sekundi izboljšal prejšnji rekord.«
Sicer pa je z njegovim prihodom po dolgem času pri naši plavalni izbrani vrsti spet slišati mariborščino. Res se zdi težko verjetno, da univerzitetno mesto z najsodobnejšim pokritim bazenom na Slovenskem že več let zapored ostaja brez plavalca reprezentančne ravni. »Drži, nekoč smo imeli pri klubu tekmovalce v različnih slogih, močni smo bili zato tudi v mešanem plavanju. Zdaj resda tekmujem le v prostem slogu, ker mi je ta kot najhitrejši najbolj pri srcu, a verjamem, da se bo naš klub spet dvignil in postal bolj prepoznaven.«
V Radovljici je nepretrganost priliva plavalcev k izbrani vrsti precej bolj opazna, med tistimi, ki imajo že precej izkušenj z velikih tekmovanj, tudi z londonskih OI, je Robert Žbogar. Podobno kot Bau je prvenstvo v Berlinu začel z osebnim rekordom, tokrat na 50 m delfin (24,40; 28. mesto). Sicer je bila to zanj ogrevalna disciplina, na svojo udarno – 200 m delfin – bo moral počakati do jutrišnjega dne. »Za začetek sem se prepričal o dobri pripravljenosti, zdaj moram le še glavo naravnati pravilno za sredino predstavo,« je bil dobre volje in pristavil, da šprintom na treningu ne namenja veliko pozornosti: »Razlika na tekmovanju pa je nato hitro opazna. Šprinterji vadijo svoje zavesljaje več mesecev, jaz pa teden ali dva pred prihodom na prizorišče …«
