Ob podrobnejšem spoznavanju odkritja čudežnega silaka iz Podvincev sem najprej zastrigel z ušesi in se vprašal, kako je mogoče, da se je tako postaven fant znašel v atletiki. Naj mi ne zamerijo navdušenci kraljice športa, ampak atletika, še posebno pa »metalske« discipline, že dolgo ni več šport, ki bi privlačil mlade. In je bolj ali manj žrtev med množico priljubljenih in zabavnih panog.
Mar res nihče ni videl 206 cm visokega rojaka in ga poskusil privabiti v bolj, predvsem zaradi možnosti zaslužka, privlačen šport? Na primer v rokomet ali košarko, ki sta njegovemu stasu pisana na kožo. Morda tudi v boks, če bi oko njegovega rojaka Dejana Zavca v njem prepoznalo talentiranega razbijača »buč«.
»Vabili so me, ampak sem se odločil za atletiko,« je razkril v enem od pogovorov in razblinil vse pomisleke.
Na prvi zamah bi si upal trditi, da ima Slovenija v Kristjanu Čehu novega dobitnika olimpijske kolajne. Najmanj. Obrisi so kar najbolj žlahtni, zlati. Disciplina mu je pisana na kožo. Njegova postava je idealna, še bolj idealno pa je dejstvo, da je res pravi kleni Slovenec, kmečki fant s težko roko, priden, marljiv in tudi prijazen. Ne vem pa, ali je tako zvit, kot je bil Martin Krpan.
Na prvi zamah bi si upal trditi, da ima Slovenija v Kristjanu Čehu novega dobitnika olimpijske kolajne. Najmanj. Obrisi so kar najbolj žlahtni, zlati.
Kristjanov potencial je izjemen in nima prav veliko zveze s sistemskim »izdelkom« panožne zveze, ki se lahko zahvali nekomu tam zgoraj, da jim je pravočasno namenil dragulj za velike dosežke. Fanta, ki lahko, podobno kot olimpionik Primož Kozmus, povrne ugled in status slovenske atletike tudi znotraj športne družine. Ampak s šampioni je vedno tako, oni se rodijo. V napačnih rokah jih lahko zavozijo.
Zdaj, ko je Kristjan odkrit in zanj ve tudi širša slovenska športna javnost, se postavlja intrigantno vprašanje: ali premore štab dovolj usposobljenih in strokovnih mož, ki ga bodo izbrusil v šampiona najvišjega razreda, v rednega osvajalca kolajn na največjih tekmovanjih? Pri tem ne gre le za čast, za kolajno, za »pomembno je sodelovati« in še kaj ušesom prijaznega, temveč tudi za čisti biznis. Bodimo iskreni, takšen potencial se ne brusi le za športne dosežke, Kristjana kaže izbrusiti v sodobnega Spartaka, ki bo znal unovčiti svoj talent in dosežke. Pri tem bi mu znal svetovati tudi Kozmus.
Sicer pa ni več skrivnosti, kdo bo bdel nad zdaj še prikritim »zlatim olimpijskim projektom«. Da, cilji naj bodo najvišji in najbolj ambiciozni. Aldo Ino Ilešič, nekdanji profesionalni kolesar, predsednik Atletskega kluba Ptuj, katerega član je Čeh, in podjetnik, je mož, ki je začutil – tržno – priložnost in prevzel odgovornost. Velja jo zagrabiti, manjše in odlično podkovane ekipe so praviloma uspešne.
Zdaj se ve, kdo in iz kakšnega testa je Kristjan, kdo so brusilci bisera. Spremljali vas bomo!