Martina Ratej vsekakor glavna tekmica

Zürich – Martina Ratej ima v tej sicer zelo uspešni sezoni (vsaj) še en veliki cilj: da premaga Barboro Špotakovo. Predvidoma naj bi češko-slovenski dvoboj videli še dvakrat v diamantni ligi ter seveda danes v finalu evropskega prvenstva, za katerega pa je Špotakova trdno odločena, da ga dobi. V izjemni zbirki ji namreč manjka samo še zlata kolajna s prvenstva stare celine.

Potem ko je Ratejeva na začetku sezone v Dohi vpisala prvo slovensko zmago v diamantni ligi, se je morala na naslednjih treh postajah, v Rimu, Lozani in Monacu, zadovoljiti z 2. mestom. Vzrok: odlična vrnitev Špotakove, ki je pred dobrim letom rodila sina, med odsotnostjo močno pogrešala tekmovalni adrenalin, čeprav si ni znala najbolje predstavljati, kakšna bo njena prva sezona po porodu, pa je ta za zdaj izjemno uspešna. Če bo vodilna v skupnem seštevku diamantne lige v tej disciplini nadaljevala, kot je začela, ji naslov evropske prvakinje ne more uiti. In naj se sliši še tako nenavadno, bil bi njen prvi. Da, Čehinja je dvakratna olimpijska prvakinja (Peking 2008 in London 2012), nekdanja svetovna prvakinja (Daegu 2011; na SP je osvojila še dve srebrni kolajni) in z 72,28 metra tudi svetovna rekorderka, a evropska lovorika se ji za zdaj vztrajno izmika iz rok. V Göteborgu 2006 je bila srebrna, v Barceloni 2010 se je morala zadovoljiti s srebrom, tokrat je odločena, da vendarle vzame še zlato kolajno.

»To je res edina manjkajoča lovorika, priložnost pa ne bi mogla biti lepša, pač zavoljo odsotnosti Christine Obergföll in Marije Abakumove. To moram izkoristiti, res moram osvojiti tudi ta naslov. Ne zgolj zavoljo sebe, ampak tudi zaradi trenerja, ki prav tako nikdar ni zmagal na evropskem prvenstvu,« ima 33-letna Čehinja dodatno motivacijo, pri čemer njen trener ni nihče drug kot Jan Železny (po njem je tudi poimenovala svojega sina Janeka). Legendarni češki atlet je bil kar trikratni olimpijski prvak (Barcelona 1992, Atlanta 1996, Sydney 2000), trikratni svetovni, prav tako svetovni rekorder, a na EP nikakor ni mogel do zlata.

Špotakova bi se rada takšni usodi na vsak način izognila, med najresnejšimi kandidatkami, da ji preprečijo veliki met, pa je prav Ratejeva. »Martina bo vsekakor moja največja tekmica. Bomo videli, kako se bo pripravila za finale, saj bo to vendarle posebna tekma. Sama se ga zelo veselim, ker bo zvečer in bo vzdušje odlično,« gleda proti današnji preizkušnji Špotakova, na željo Ratejeve, da jo letos enkrat premaga, pa odgovarja: »To je cilj vseh mojih tekmic, a tako pač je, ko si v takšnem položaju, kot sem. Martina je za to sezono res dobro pripravljena in morda zavoljo tega čuti, da ima večje možnosti. Ampak tudi sama sem nared in videli bomo, kako se bodo stvari razpletale. Sicer pa sem vesela vsake tekmice, saj le na ta način napreduješ, zanimivo pa je tudi za gledalce,« razmišlja Čehinja, ki se sicer z Ratejevo dobro razume, saj se srečujeta na številnih tekmah.

V torkovih kvalifikacijah sicer Špotakova še zdaleč ni pokazala vsega, je pa z 59,99 metra normo izpolnila v prvem poskusu. »Moj cilj je bil, da pridem sem, preizkusim štadion, se ogrejem, vržem in grem, zelo preprosto. Zanimivo pa je, da se štadion zdi povsem drugačen, kot je za miting Weltklasse,« je ugotavljala Špotakova, ki si je po kvalifikacijah vzela čas tudi za menjavo hotela, potem ko sta se ji v Zürichu pridružila partner in sin, prav tako je morala odpraviti manjše bolečine v hrbtu. »Ne skrbite, za finale bom pripravljena. Čutim, da je to moja priložnost za zlato,« je sklenila pogovor za Delo.