Mass pastorek v elitni konkurenci

Ljubljana – Med ljubljanskimi športnimi kolektivi je v evropskem vrhu le atletski klub Mass. Letos so se fantje iz Šiške na čelu z Janom Žumrom, Matijo Kranjcem, Žanom Rudolfom, Janom Petračem in Blažem Gradom uvrstili med osem najboljših atletskih kolektivov v Evropi. Paradoks najboljšega slovenskega zastopnika kraljice športov pa je, da je v domačem okolju pastorek.

Ekipne tekme v atletiki sicer nimajo takšne veljave kot posamične, ker pač bolj kot izidi štejejo uvrstitve, vendar pa so pomemben del tekmovalnega sistema evropske zveze. Tako kot tudi reprezentančne. Posebnost AD Mass je, da je v vsej evropski konkurenci edini klub, ki tekmuje izključno s svojimi atleti. Pravila namreč določajo, da si lahko klubi za evropske nastope izposodijo atlete od drugod. Iz pogovora z Albertom Šobo, trenerjem in gonilnim funkcionarjem AD Mass, je razbrati, da za dosežke najboljšega atletskega kluba v Sloveniji in športnega kolektiva v Ljubljani v slovenski metropoli ni zanimanja, čeprav je lani v ekipnih tekmah doma osvojil naslove v vseh konkurencah, razen pri cicibanih in mlajših pionirjih. »Lani, ko so v mestu razdelili velik denar ljubljanskim klubom, sem pisal odgovornim ljudem, ali bi nam lahko pomagali pri nastopih v evropski konkurenci. Navsezadnje smo v treh od štirih kategorij – pri članih, mladincih že tretje leto in mladinkah – v elitni osmerici z najboljšimi klubi Velike Britanije, Španije, Italije, Turčije, Češke, Portugalske in Danske. Odgovora nisem dobil. Očitno birokratom ni mar za naš klub, odnos športnih oblastnikov – tudi na ravni države – pa je milo rečeno ignorantski. Svojevrsten paradoks pa je, da za naše evropske nastope nimajo razumevanja niti v atletski zvezi, tako da se za ugled slovenske atletike in ljubljanskega športa bojujemo sami,« je Šoba razočaran nad odnosom do kraljice športa. Enako usodo delita tudi preostala dva kluba, ki delujeta na atletskem štadionu v Šiški – Kronos in Olimpija. Šoba in trenerja AD Mass opozarjajo, da nimajo optimalnih razmer za delo. Gre predvsem za uporabo objektov na štadionu v Šiški, še zlasti pa dvorane, ki je sicer zgrajena za potrebe atletov. Delovanje vseh treh ljubljanskih klubov je omejeno na štiri ure na dan. Posebej skrb zbujajoče pa je, tako Šoba, da v zimski sezoni med 15. oktobrom in 15. aprilom denimo tekači na srednje in dolge proge ne smejo vaditi na štadionu ... Ob tem pa kaže poudariti, da 16 trenerjev, med njimi sta v klubu stalno zaposlena dva, kot zatrjujejo v Massu, »plačujejo« (povrnejo stroške) atleti in atletinje sami prek vadnin.

Tudi atletinje so dobre. V skupini B so zasedle peto mesto v skupini, ker pač nimajo tako kakovostno izenačene konkurence. Ob Martini Ratej pa imajo vendarle tri vodilne reprezentantke za letošnje evropsko prvenstvo v Zürichu – Snežano Vukmirović, Tino Šutej in Marušo Mišmaš. Po poškodbi se vrača nadarjena Manca Šepetavec, pred dvema letoma druga mlajša mladinka na svetu, pa še nekaj nadvse obetavnih mladcev in mladenk je, kot denimo Ema Trošt, ki sicer študira v ZDA. Ekipni in posamični nastopi potrjujejo, da v ljubljanskem klubu s 450 člani vsekakor dobro delajo. Kaj pa se Massu in Šobi obeta v prihodnosti? Vsekakor bitka, da kolikor toliko ohranita dobre razmere za delo v vseh kategorijah. Letni proračun je okrog 300.000 evrov. Pomemben delež denarja za nemoteno delovanje dobijo od sponzorja Mass oziroma nekdanjega atleta Saša Apostolovskega, a tudi od osrednje zveze prek sofinanciranja najboljših atletov. Za največji slovenski atletski kolektiv pa je vsekakor dobro, da mladinski program pokriva mestna občina, a tudi to, da bo atletika na visoki ravni delovala tudi v prihodnje – s spoštovanjem, ki ga želijo v Šiški, ali pač brez njega.