Tiskane izdaje
Augsburg – Če so se slovenski slalomisti na divjih vodah nadejali, da jim bo zadnja postaja svetovnega pokala prinesla dobro rezultatsko podlago za SP v ZDA, ki bo na sporedu šele čez mesec dni, so se jim cilji nekoliko izjalovili. Le en finale, dvojca Luka Božič-Sašo Taljat (6.), je precej manj od pričakovanj.
Vse oči so včeraj uprli v dvojec, sploh edini slovenski čoln v nemškem finalu svetovnega pokala, a tudi Taljatu in Božiču stvari minuli konec tedna niso šle po načrtu, vsaj ne tako kot spomladi, ko sta prav na vseh tekmah končala na zmagovalnem odru. Zanju je bil premor od tedaj še daljši, saj pred 14 dnevi nista nastopila na slalomu v Španiji in se zdaj nasploh predvsem pripravljata za SP, kar je vplivalo tudi na njune nastope, med drugim sta šele v finalu opravila brez kazenskih dotikov. Še vedno pa precej bolje od letos domala neuničljivega dvojca slovaških bratrancev Ladislava in Petra Škantarja, ki sta po nizu zmag včeraj končala kot deveta.
»Opravila sva, kot smo se dogovorili, manjšo napako sva naredila le na zadnjih vratih, kjer pa sva verjetno izgubila tudi nekaj mest, saj smo v finalu vsi zelo skupaj. Na splošno pa sva z nastopi kar zadovoljna, saj vidiva, da sva še dovolj hitra in v igri za visoka mesta,« je po finalu ocenil Taljat, njegov partner v čolnu Božič pa še enkrat poudaril, da sta sredi priprav na SP. »Sašo je pred finalom nekaj računal, kaj potrebujeva za kolajno v skupnem seštevku. Vedela sva, da bo šlo zelo na tesno z Benzienom in Antonom, a sva upala, da jo bova osvojila. Je bila pa za naju tekma v Augsburgu predvsem pokazatelj, kje sva pred svetovnim prvenstvom, tako da želja po odličju vendarle ni bila glavni cilj,« je dodal Božič.
Globoko razočaranje se je včeraj rezalo v obraz kajakašice Urše Kragelj (15.), tretje iz kvalifikacij, ki je letos pokazala nekaj res obetavnih nastopov, a odmevna uvrstitev se ji izmika kot po tekočem traku. Včeraj celo finale. »Res sem jezna in razočarana, saj sem bila v Augsburgu že trikrat med najhitrejšimi v kvalifikacijah, v polfinalu pa na gre. V srednjem delu sem naredila res veliko napako in s tremi dotiki nisem mogla računati na finale. Nasploh to sezono nisem veslala, kot bi lahko. Če bi bila tokrat v finalu in bi v njem visoko končala, bi bilo moje mnenje zagotovo precej drugačno. Tako pa zdajšnjega stanja zagotovo ne bi kupila, če bi mi ga pred sezono nekdo prodajal,« je bila jasna Kragljeva, ki je bila na prvem vmesnem času najhitrejša.
Še več dotikov, kar pet, si je nabrala Eva Terčelj (18.), ki ima to sezono še veliko večje težave, katerih korenine vleče iz pomladi. »Upam, da sem s to tekmo s kazenskimi sekundami za letos opravila. Že od začetka so se vrstili dotiki, večina jih je bila zelo neumnih, saj sem že bila iz vratic. Sploh ne vem, kaj je šlo narobe,« je dejala Terčeljeva, a kaj, ko je nič kaj spodbuden konec tedna za slovensko reprezentanco napovedoval že sobotni ničelni izkupiček kajakašev in kanuistov, saj že lep čas oboji niso ostali brez finala. Za to je največjo ceno plačal Benjamin Savšek, ki je pred tekmo držal srebrno kolajno v skupnem seštevku, po njej pa po skromnem 29. mestu ostal celo brez brona in skupno končal na 5. mestu. Pred njim sta bila tudi Luka Božič (17.) in Anže Berčič (22.), medtem ko je bil edini kajakaški finalist Martin Albreht 12.
