Met prek 80 metrov le vprašanje časa

Atletika: svetovni rekorderki Aniti Wlodarczyk manjka le še olimpijsko zlato.

Objavljeno
08. september 2014 13.31
V. D., šport
V. D., šport
Atletsko sezono 2014 je rezultatsko najbolj zaznamovala poljska šampionka meta kladiva Anita Wlodarczyk. S francoskim skakalcem s palico Renaudom Lavilleniejem (v dvorani je preskočil 616 cm) sta edina izboljšala svetovni rekord. Mejo vrhunstva – 77 m – je 29-letna evropska prvakinja presegla kar dvanajstkrat, vrhunec pa je bil seveda njen tretji rekord v zadnjih petih letih – 79,58 m.

V Berlinu, kjer je leta 2009 začela šampionsko pot z naslovom svetovne prvakinje, je pred dobrim tednom dni dosegla tudi najboljšo serijo v zgodovini ženskega meta kladiva – 75,29, 79,58, 78,46, 79,04, 78,64 in 77,94. Rezultatsko in tekmovalno je bila proti tekmicam premočna kot Usain Bolt v najboljših letih. Še najbolj se ji je z metom 78 m približala Nemka Betty Heidler, katere rekord je tudi za 16 centimetrov izboljšala.

Wlodarczykova je športna junakinja Poljske. Njen finalni nastop na EP v Zürichu si je pred TV-ekrani ogledalo 2,5 milijona Poljakov, kar je bilo na nacionalni televizij kar 32 odstotkov gledanosti. V atletiki je takšno gledanost dosegal le neprekosljivi šampion v hitri hoji Robert Korzeniowski. Zgodba o trikratni svetovni rekorderki v metu kladiva (leta 2009 je bila rekorderka s 77,96, leto dni kasneje pa z 78,30) je zelo zanimiva, ker je športno kariero začela kot kolesarka na dirkališču. Navdušili so jo starši, ki so delali v mestnem športnem društvu, kjer je bila pri devetih in desetih letih maskota. V poljski ekipi v zasledovalni vožnji je na mladinskem EP osvojila celo zlato kolajno. A je bilo za postavno deklino iz srednje-zahodne Poljske (rojena je v Rawiczu pri Wroclawu) preveč padcev, odrgnin, brazgotin in bolečin. Preusmerila se je v atletiko, čeprav je razmišljala tudi o nogometu. Prepričal jo je met diska, ki ga je brez težav metala zelo daleč. Tudi v kladivu je bila odlična, saj je imela pravo telesno konstitucijo in zelo hitre (kolesarske) noge. Sedemdesetmetrsko znamko, sicer prvo sanjsko mejo mladih metalk kladiva, je premagala leta 2008, ko je bila na OI v Pekingu šesta. Leto dni kasneje je storila, kar počno le redki atleti. Tik pred svetovnim prvenstvom v Berlinu je odslovila trenerja Zbigniewa Cybulskega. V Poznanu so jo takrat videli, kako sama meče pod nekim mostom. Z nasveti ji je pomagala olimpijska prvakinja iz Sydneyja Kamila Skolimowska. Kmalu pa je ugotovila, da brez trenerja ne gre. V Krzysztofu Kaliszewskemu je našla pravega učitelja, ki deluje v skupini Szymona Ziolkowskega.

Poljska je zadnja leta dežela metalcev. Pa ne samo zaradi izjemno uspešnih kladivašev Ziolkowskega, Skolimowske, Wlodarczykove in Pawla Fajdeka, ampak tudi olimpijskega prvaka z zadnjih dveh iger v metu krogle Tomasza Majewskega in večno srebrnega metalca diska Piotra Malachowskega. Zanimiv pa je pogled v zgodovino poljske atletike, kako ciklično se menja kakovost v posameznih disciplinah. Prvo olimpijsko kolajno sploh (zlato) je osvojila metalka diska Halina Konopacka leta 1928, olimpijsko obdobje so v poljski kraljici športa zaznamovale metalke diska in kopja. Potem je sledilo dolgo obdobje šprinterke in skakalke v daljino Irene Szewinske, v katerem pa so dozoreli skakalci v višino z Jacekom Wszolo in Arturjem Partyko ter s palico s Tadeuszom Slusarskim in Wladyslawom Kozakiewiczem. Vseskozi so imeli sijajne 400-metraše, ki so bili s štafeto 4 x 400 m enkrat tudi svetovni prvaki. Razred zase je bil seveda neponovljivi Korzeniowski, ki je po tretjem mestu na SP v Göteborgu 1995 do OI v Atenah 2004 v desetih nastopih osvojil devet zlatih kolajn. V vsaki od disciplin, ki v valovih prihajajo v svetovni vrh (znanilec vzpona kladiva je bil bronasti Tadeusz Rut na OI leta 1960 v Rimu), v svetu atletike govorijo o »poljski šoli«. V kladivu se od ruske, ki ji sledi denimo naš Primož Kozmus, razlikuje po tehničnem modelu. Analitiki poudarjajo, da je zagon oziroma kroženje bolj »ploščato oz. vzporedno« z metališčem, elipsa vrtenja pa domala vodoravna. To ustvari posebno kakovost dinamike obrata, ki jo je treba zelo natančno prenesti v izmet. Fenomen 178 cm visoke in 96 kg težke Wlodarczykove je njen enostaven in spreten met brez posiljevanja z močjo.

Trener Kaliszewski meni, da je za Anito le vprašanje časa, kdaj bo vrgla kladivo čez 80 m. »Zelo žalosten bi bil, če ga ne bi,« je dejal po rekordu, ki je zaostal za 80-metrsko znamko le 42 centimetrov. Wlodarczykova je malo bolj previdna in pravi, da je to načrt za naslednja štiri leta. Medtem želi osvojiti zlato olimpijsko kolajno, edino lovoriko, ki ji manjka v šampionski zbirki. Kljub izjemnemu metu 78,46 m ji je v Londonu do zmage zmanjkalo 34 centimetrov. Prehitela jo je prav tako nekoč trikratna svetovna rekorderka Tatjana Lisenko iz Rusije z 78,80 m. Wlodarczykova je prepričana, da bo Rio de Janeiro njen. Za njeno notranjo psihično stabilnost skrbi specialistka za kiropraktiko, osteopatinja Urszula Grabczewska. Kako močna je, pove najbolje EP v Zürichu. V finalu je sprva dvakrat prestopila, a je to ni psihično ubilo in je prepričljivo osvojila naslov prvakinje.