Še dobro, da se je vrnilo življenje v kino Bežigrad, da mi ni treba v Kranj, če si želim ogledati ta čas najbolj aktualno filmsko uspešnico, sem pomislil pred nekaj dnevi. Pa ne, ker ne bi zmogel polurne vožnje ali ker bi imel kaj proti Gorenjcem in njihovi metropoli. Kot Ljubljančanu se mi zdi povsem nelogično, da glavno, največje in gospodarsko najmočnejše mesto v državi, ki bi moralo v vseh pogledih izstopati po kakovostnem mestnem utripu in raznovrstni ponudbi, caplja za periferijo. Ne glede na krizo in zgrešene poslovne poteze, ki so nekoč opevani multipleks na robu mesta pripeljali čez rob prepada.
Na žalost je to pomislek, ki sem ga že dolgo vajen v športu. Za ogled nogometa na evropski ravni je treba v Maribor, tovrstne rokometne apetite je že nekaj časa mogoče nasititi le v Celju, Velenju ali Mariboru. V klubski sezoni, ki se bliža koncu, smo ugotovili, da se že obupno slabo ljubljansko stanje lahko še poslabša. Hokejski naslov je šel amaterjem z Jesenic, za košarkarskega te dni igrajo sosedski derbi med Rogaško Slatino in Šentjurjem. Nogometna Olimpija bo prihodnjo sezono brez nastopa v Evropi, košarkarska morda brez vstopnice v regionalno ligo. Še nedavno vidna evropska akterja, rokometni Krim in odbojkarski ACH, sta slaba tolažba za lačne športnega spektakla v prestolnici …
Tudi blišč in utrip, s katerima smo pred nekaj manj kot dvema letoma živeli med košarkarskim evropskim prvenstvom, sta le še bled spomin. Takšnih treh tednov še lep čas ne bomo znova dočakali, bo pa Ljubljana v nedeljo, 14. junija, vsaj za en dan spet spominjala na pravo športno metropolo. V Stožicah se bodo nogometni izbranci Srečka Katanca udarili s slovito Anglijo. Na igrišču bo Wayne Rooney, na tribunah »vojska« slovenskih navijačev, ob njih nekaj tisoč Angležev, ki bodo preplavili tudi ljubljanske ulice, gostincem dvignili zaslužek, kakšnemu mimoidočemu morda tudi pritisk. To bo konec tedna, ko bo štadion v Stožicah prvič premajhen po odprtju leta 2010, tesne in ozke pa se bodo zdele tudi ljubljanske ulice in ceste, ki bodo morale »vsrkati« nogometne navdušence, kolesarje na maratonu Franja in udeležence parade ponosa.
Zaspana Ljubljana bo čez noč postala mravljišče (upati je, da bo v vseh pogledih, predvsem varnostnem, kos izzivu), takšno, kot so domala vse velike evropske, športno razvite in svobodomiselne metropole. Takšno, kot je Berlin, ki bo teden prej gostil enega športnih vrhuncev leta, finale nogometne lige prvakov. A to bo za nemško glavno mesto le eden od velikih dogodkov, ki bo navduševal staro in mlado ter privabil na tisoče obiskovalcev iz tujine. Ljubljana se bo vrnila v običajno športno podobo. V kino se bo še dalo iti za Bežigrad, na dobro tekmo pa po severni obvoznici mimo Stožic in na avtocesto.