Miha spisal novo poglavje judoistične pravljice

Budimpešta – Potem ko se je Miha Žgank (do 90 kg) maja lani na mastersu v Guadalajari izkazal z bronasto kolajno, s katero si je dokončno zagotovil nastop na OI, je trener Marjan Fabjan izjavil, da bi se lahko v kratkem začela era judoista iz Griž. V Braziliji se mu še ni izšlo po željah, je pa Žgank v srebrnem sijaju zablestel včeraj v Budimpešti, kjer je slovenskemu moškemu judu izbojeval zgodovinsko prvo kolajno na svetovnih prvenstvih.

Prej sta bila odličju najbližje petouvrščena Filip Leščak (Moskva 1983) in Rok Drakšič v Riu de Janeiru '07 in Parizu '11. Nepopustljivi član kluba Z'dežele Sankaku je pokazal, iz kakšnega testa je. Potem ko je v uvodnem krogu z napadi prisilil Estonca Klena Kristoferja Kaljulaida, da je prejel tri kazni in z njimi tri sekunde pred koncem tudi rdeči karton (10:0), je v nadaljevanju kot po tekočem traku premagoval favorite. Zaradi akcije, s katero je proti Žganku ogrožal samega sebe, je sodnica po poldrugi minuti izločila Gruzinca Beko Gviniašvilija (10:0), v tretjem dvoboju pa je 23-letnik z vazarijem ugnal še Rusa Husna Halmurzajeva (7:0), ki je bil prav tako kot Gviniašvili na aprilskem EP v Varšavi tretji. Toda Miha, ki ga je z roba tatamija uspešno vodil trener Igor Trbovc, z dragocenimi napotki pa je seveda pomagal tudi Fabjan, se pri tem ni ustavil. Največje presenečenje je pripravil v četrtfinalu, v katerem je še z enim vazarijem snel skalp Južnokorejcu Donghanu Gwaku (7:0), branilcu lovorike iz Astane '15 in bronastemu z lanskih OI v Riu. Z uvrstitvijo v polfinale pa si še ni zagotovil tako želene kolajne, zanjo je moral doseči še eno zmago. Izkoristil je že prvo priložnost, potem ko je po hudem boju po skoraj treh minutah podaljška »posedel« še evropskega prvaka, Srba Aleksandra Kukolja (7:0). Kdo bi si mislil, Žgank je bil v finalu. Izraz na njegovem obrazu je izdajal, da tega niti sam ni mogel verjeti.

V velikem finalu se mu je nato po robu postavil nekoliko presenetljivo še en Srb – Nemanja Majdov. Sledil je nov izjemno izenačen obračun, odločil pa je rumeni karton v 51. sekundi dodatnega dela, ki ga je naš judoist prejel, ker je zapustil borilni prostor. Miha je sicer sodnikom kazal, da bi moral zaradi izogibanja prijemu kazen prejeti Majdov, a ga niso uslišali. »To je bila moja edina napaka v celotnem dnevu, zaradi česar ostaja grenak priokus. Vendar pa – če dobro premislim – kljub vsemu pretehta veselje zavoljo kolajne. Običajno športniki rečejo, da morajo najprej prespati uspeh, preden ga dojamejo. Jaz sem ga že dojel in moram priznati, da je občutek res fenomenalen. Od začetka leta sem trdo garal in srečen sem, da se je vloženi trud poplačal,« ni skrival navdušenja Žgank.

Že dopoldne se je od tekmovanja poslovila Anka Pogačnik (do 70 kg), ki je po zmagi nad Luksemburžanko Lynn Mossong (7:0) in porazu z drugo postavljeno Japonko Čizuru Arai (0:7) zasedla 9. mesto, brez uvrstitve pa je ognjeni krst v tej konkurenci prestala Klara Apotekar (do 78 kg). Od nje je bila spretnejša izkušena Brazilka Mayra Aguiar (0:10), ki se je pozneje ovenčala z drugo zlato lovoriko na SP po Čeljabinsku '14. Uvodne slovenske dvoboje je sicer zasenčila novica, da se je naša šampionka Tina Trstenjak s starši odpeljala proti (celjski) bolnišnici. Tako ji je po jutranjem pregledu otečene noge svetoval zdravnik izraelske reprezentance (naša vrsta ga nima), na katerega se je po pomoč obrnil Fabjan.

»Zaradi bolečin nisem spala najbolje. Stanje se je proti jutru še poslabšalo, tako da nisem mogla več stopiti na nogo. Fabjan mi je nato v dvorani poiskal izraelskega zdravnika. Ko me je pregledal, je rekel, da gre za infekcijo, zaradi katere naj se takoj odpravim v bolnišnico. Zato so me starši nemudoma odpeljali proti Celju,« je povedala Trstenjakova, ki upa, da se bo hitro pozdravila in da bo lahko izkoristila čim več trenutkov desetdnevnih počitnic. Kdaj bo Tina po srebrni kolajni na SP naslednjič oblekla tekmovalni kimono olimpijske prvakinje, še ni jasno, skoraj zanesljivo pa ne pred decembrskim turnirjem za grand slam v Tokiu. Daljši oddih za nagrado čaka tudi Žganka, ki je spisal novo poglavje slovenske judoistične pravljice. Verjetno ne zadnjega.