Mitja Petkovšek se včasih sprašuje, ali je še pravi

Slovenski gimnastični as Mitja Petkovšek upa, da bo na svetovnem prvenstvu v Antwerpnu obrnil nov list.

Objavljeno
25. september 2013 21.13
lvi*Petkovsek
Saša Verčič, šport
Saša Verčič, šport

Ljubljana – Večinoma ponesrečni nastopi v svetovnem pokalu in spodrsljaj v kvalifikacijah na aprilskem evropskem prvenstvu v Moskvi ni izkupiček, iz katerega bi Mitja Petkovšek lahko črpal optimizem za vrhunec sezone, svetovno prvenstvo. Kljub temu pa prihodnji teden na bradlji računa na dober rezultat, sicer se v Antwerpen ne bi niti odpravil.

Po podatkih Mednarodne gimnastične zveze bo 36-letni Petkovšek najstarejši nastopajoči v moški konkurenci v Belgiji, vsekakor tudi med uspešnejšimi, a njegova krivulja se je po nizu vrhunskih rezultatov že pred časom obrnila navzdol. Na zadnjih treh svetovnih prvenstvih (London 2009, Rotterdam 2010 in Tokio 2011), letos pa celo tudi na EP je obstal v kvalifikacijah, starost mu pri novem želenem prodoru na vrh gotovo ne gre na roke. Je torej še dovolj močan, da v Antwerpnu obrne nov list?

»Moram zbrati to moč, četudi je jasno, da se moja kariera počasi končuje. A verjamem, da lahko sem ter tja še vedno izvedem lepo vajo, in to takrat, ko je najbolj potrebno. Mislim, da lahko še vedno dosežem rezultate, ki bi me zadovoljili in zaradi katerih vztrajam. Če ne bi, potem se niti ne bi odločil, da grem na SP, in bi raje preživljal čas z družino,« pravi nekdanji dvakratni svetovni prvak, ki je v zadnjem letu dni dobil tudi močnejšo in širšo konkurenco. »Mlajši fantje so močno popravili svoje sestave. Dotlej sem se čudil, da me ne morejo preseči, da sem pri teh letih še vedno povsem konkurenčen. Potem se je kar naenkrat obrnilo, z lahkoto so začeli izvajati precej težje sestave, in to zelo lepo. Prišlo je do korenitega obrata. A kot rečeno, imam zaupanje in vero, da lahko še vedno pokažem, kaj znam. Upam le, da se bom dobro počutil, kar bo čedalje težje,« se zaveda Ljubljančan, potem ko je imel tudi letos cel kup težav, začelo pa se je še pred prvim nastopom, saj si je ob učenju nove sestave poškodoval dlani. Skorajda vse tekme so bile bolj ali manj za pozabo, saj ni sestavil dveh dobrih predstav (z izjemo velike nagrade Szombathelya). Injekcija spodbude to nikakor ni.

»V bistvu so bile te tekme res bolj za poudarjanje slabe volje kot pa karkoli drugega. Če greš slaboten na pot, pa potem izpadeš v kvalifikacijah, je to le še dodaten minus. Če ti nastop uspe, te to dvigne, to je vrhunsko tako za glavo kot telo. No, meni se je žal bolj dogajalo prvo. Je pa res, da zadnje leto nikoli nisem bil prav dobro pripravljen. Pogrešam ritem, ki smo ga imeli včasih, ko sem bil zdrav in je bilo pet, sedem tekem v spomladanskem delu ter prav toliko jeseni. Ne morem pokazati, kar bi si želel, in vsekakor se včasih sprašujem, ali sem še pravi za doseganje vrhunskih rezultatov. No, potem pa denimo pride tekma kot v Szombathelyu, pa vidim, da sem še konkurenčen …« pravi Petkovšek, ki samega sebe šteje v krog približno 15 tekmovalcev, ki bodo kandidirali za kolajne, izkušnje pa zanj niso nikakršna prednost. Samozavest in zelo zahtevne sestave mlajših tekmecev lahko to pač hitro izničijo.

Jesenski del sezone je sicer začel bolje kot spomladanskega, s trenerjem Edvardom Kolarjem sta dodala še en sklop treninga, se je pa v zadnjih dveh tednih marsikaj porušilo. »Počutil sem se že kot včasih, ko sem telovadil kot 'mašinca', a pred tekmo v Osijeku sem imel zdravstvene težave, nato pa sem izgubil še en teden zavoljo počenih žuljev na dlaneh,« pojasnjuje, zakaj se je odločil, da bo v ponedeljkovih kvalifikacijah nastopil z lažjo sestavo (izhodiščna ocena 16,500), če bo to dovolj za finale, pa mu bo to dalo dovolj zaleta in moči, da bo do konca tedna izpilil tudi dve desetinki težjo.