Moška skrb je odveč – enakopravnosti ni niti v tenisu

Zaslužki v športu: moški in ženske v mnogih panogah prejemajo enake nagrade, a spolna enakopravnost je zgolj navidezna.

Objavljeno
25. marec 2016 22.41
Tina Maze Meribel 22.3. 2015
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Ljubljana – V športu ni v ospredju zgolj rezultat, ampak tudi zaslužek. Čeprav ni malo športov, kjer moški in ženske beležijo enake prejemke, je razlika med spoloma v celoti še vedno precejšnja. Moški tekmovalci izstopajo predvsem v športih z največ denarja.

Najbolj obsežno raziskavo so leta 2014 opravili pri britanskem BBC. Ugotovili so, da v 35 športih obstajajo denarne nagrade na mednarodnih tekmovanjih, od tega je 25 panog, v katerih med spoloma ni razlik. Toda prisotnih je več dejavnikov, ki zgodbo spremenijo. V večini športov, kjer so nagrade po spolu enake, so prejemki nizki, le nekaj tisoč evrov za zmagovalca. Prav tako je treba upoštevati, da gre za nagrade, ki jih zagotavljajo mednarodne krovne organizacije, medtem ko lahko organizatorji prireditev nagrade še povečajo. Takšen primer so tekme v svetovnem pokalu alpskega smučanja, kjer zmagovalec in zmagovalka posamezne tekme prejmeta slabih 40.000 evrov nagrade Mednarodne smučarske zveze (FIS), medtem ko zmagovalec smuka v Kitzbühlu z vsemi dodatki dobi blizu 70.000 evrov. Kakšna je dejanska razlika med spoloma v alpskem smučanju, razkrije tudi podatek največjih zaslužkarjev pretekle sezone. Pri moških je na vrhu zmagovalec svetovnega pokala Marcel Hirscher, ki je prejel 540 tisoč evrov (osvojil je 1795 točk), medtem ko je skupna zmagovalka pri ženskah Lara Gut zaslužila 350.000 evrov (1522 točk). Kljub temu je pri ženskah največ prejela Lindsey Vonn, ki je bogatejša za 390.000 evrov (1235 točk).

Največja odstopanja so v športnih panogah z milijonskimi zaslužki. Najbolj izrazit primer je nogomet. Vsak klub v ligi prvakov pri moških prejme dvanajst milijonov evrov, reprezentanca na svetovnem prvenstvu v skupinskem delu pa deset milijonov evrov. Na drugi strani ženske zasedbe na isti tekmovalni ravni ne dosežejo niti milijona evrov. Skupno je za zmago na svetovnem prvenstvu leta 2014 moška reprezentanca Nemčije prejela 30 milijonov evrov več kot ženska reprezentanca Japonske na svetovnem prvenstvu 2011.

Med najbolj bogatimi izstopa tenis, kjer igralci in igralke na vseh štirih turnirjih za veliki slam dobijo enake denarne nagrade. Kot zadnji se je tej politiki pridružil Wimbledon leta 2007, prvi pa so bili organizatorji turnirja v New Yorku na OP ZDA leta 1973. Ključno vlogo je imela nekdanja zvezdnica Billie Jean King, ki je z močno kampanjo najprej poskrbela za spremembe v ZDA. Prelomnica se je dogodila 20. septembra 1973, ko je Kingova v obračunu spolov ugnala Bobbyja Riggsa. V Wimbledonu so nato popustili šele po uspehih sester Serene in Venus Williams.

V tenisu so ženske že večkrat poslušale očitke, da na turnirjih za veliki slam igrajo le na dva dobljena niza, moški na tri, s čimer so teniški igralci na igrišču tudi po dvakrat več časa kot ženske. Žerjavico sta pred dnevi spet razgrela Raymond Moore, direktor turnirja v Indian Wellsu, in Novak Ðoković, prvi igralec sveta. Bistveno bolj nespreten v izražanju je bil Moore, ki je govoril, da bi morale iti ženske na kolena in se zahvaliti moškim za izjemno prepoznavnost tenisa, toda v bistvu sta oba izrazila nestrinjanje, da so v tenisu enake denarne nagrade.

Njuno nasprotovanje je nepotrebno, saj ženske že zdaj zaslužijo manj kot moški. Resda so nagrade na turnirjih velike četverice enake, toda drugače je na številnih turnirjih nižjih ravni, ko so v ospredju moški. V letu 2015 je namreč najboljša stoterica moških z denarnimi nagradami skupno prejela 110 milijonov evrov, stoterica žensk pa 84 milijonov evrov.

Razlike v zaslužku po spolu so še večje, ko se upošteva sponzorske prejemke. Moški šport ima več gledalcev na štadionih in pred televizijskimi ekrani, zato je tam več oglaševalcev. Marsikaj je povezano tudi s tradicijo posameznega športa v določenem okolju, kot tudi s tekmovalno uspešnostjo žensk. Najlepši primer je slovenska šampionka Tina Maze, ki je bila v zadnjih zimah vedno med najbolje plačanimi slovenskimi športniki. Slovenka še vedno drži rekord v svetovnem pokalu alpskega smučanja (upoštevajoč oba spola), potem ko je v sezoni 2012/13 z nagradami zaslužila 643.000 evrov.