Mutai zmagovalec maratona v Berlinu

Kenijski maratonec Geoffrey Mutai je izkoristil najhitrejšo progo in postal zmagovalec maratona v Berlinu.

Objavljeno
30. september 2012 10.19
Posodobljeno
30. september 2012 12.00
GERMANY-MARATHON-BERLIN
Š. Ro., D. L., šport
Š. Ro., D. L., šport

Berlin - Kenijski atlet Geoffrey Mutai je zmagovalec maratona v Berlinu. V cilj je pritekel s časom 2:04:15 ure , za popolno kenijsko slavje pa sta poskrbela Dennis Kimetto na drugem in Geoffrey Kipsang na tretjem mestu.

Mutai je Kimetta, sicer debitanta na maratonih, premagal za sekundo, oba pa bi lahko popravila svetovni rekord rojaka Patricka Makaua, ki je najboljši čas sveta postavil lani v Berlinu. V zadnjih nekaj sto metrih sta oba vodilna tekmovalca popustila in za svetovnim rekordom Makaua zaostala 37 sekund.

Mutai je lansko leto dobil maratona v Bostonu in New Yorku. Drugouvrščeni Kimetto je s časom 2:04:16 postavil najboljši rezultat debitanta na maratonih, Kenijca pa sta postavila četrti in peti najboljši čas v zgodovini.

V ženski konkurenci si je zmago s časom 2:20:30 ure pritekla Etiopijka Aberu Kebede. Za njo je končala njena rojakinja Tirfi Tsegaye (2:21:19), tretje mesto pa je osvojila Ukrajinka Olena Šurno (2:23:32).

Obliž na olimpijske rane (Iz tiskane izdaje NeDela)

Zadnji čas najbolj vroča maratonca sta svetovni rekorder Patrick Makau (2;03:38) in Geoffrey Mutai, ob katerem je zapisan doslej najhitrejši izid 2;03:02, a zaradi bostonske proge, ki ne ustreza pravilniku svetovne zveze, nepriznan čas na lestvici najboljših. Toda, naj se sliši še tako neverjetno, Kenijca imata za sabo povsem ponesrečeno sezono. Zamudila sta namreč glavno tekmo - olimpijske igre.

Za svetovnega rekorderja je bil usoden pomladanski maraton v Londonu, Mutai je olimpijski nastop izgubil v Bostonu. Oba sta odstopila na približno polovici proge. Makau se je umaknil zaradi poškodbe, Mutaija - naj se sliši za Afričana še tako nenavadno - je izčrpalo vroče ozračje. Ob razkošnem naboru kenijskih dolgoprogašev, ko je za sleherni nastop kup kandidatov, se odgovorni na kenijski zvezi niso ubadali z njunimi prejšnjimi dosežki, ampak so ju v »birokratskem« slogu črtali.

Mutai bo skušal rešiti sezono danes v Berlinu. Motiviranosti, da bi zacelil olimpijsko rano, mu ne manjka, prireditelji pa si manejo roke. Ko se najhitrejši postavi na štart najhitrejše proge na svetu, so možnosti za izjemno predstavo izjemno velike. Berlin je na očeh sleherno leto zaradi hitre, ravninske proge, radovednost lovcev na rekordne čase pa vzbuja še statistika. V zadnjih petnajstih letih je na berlinskih ulicah padlo kar sedem svetovnih rekordov, pred štirimi leti se je v nemški prestolnici prvi spustil pod mejo 2;04 legendarni Etiopijec Haile Gebrselassie, lani ga je s prestola zrinil Makau.

Čeprav se svetovni rekorder letos ni odločil za nastop, je precej vznemirjen. Podrobno spremlja predtekmovalni vrvež in pripravljenost tekačev, zdi pa se tudi, da se je vnaprej sprijaznil s sestopom z vrha. Računa seveda, da se bo umaknil enemu od svojih rojakov. »Rekord v rokah naših velikih tekmecev Etiopijcev me je zelo tiščal, zato je bila želja, da ga vrnem v Kenijo, velika. Spomnim se, da pred štartom nisem bil prepričan o uspehu. Telo me ni ubogalo, noge se mi niso zdele dovolj hitre. Potem se je moje telo presenetljivo bolje odzivalo in na 32. kilometru me je prešinilo, da bi lahko zmagal z rekordnim časom. Do cilja sem se pošteno namučil, a izplačalo se je,« se je Makau spomnil rekordnega teka. Čeprav se zdi ponovitev vrhunskega teka težko verjetna, Makau ne dvomi, da se ob 39. izvedbi maratona obeta nov veliki spektakel. »Trdno sem prepričan, da so moji rojaki sposobni teči hitreje. Skupaj smo trenirali v Eldoretu, videl sem jih, kako garajo, povrhu so se za Berlin nabrusili še po psihološki plati. Stavil bi na Geoffreyja,« si je izbral favorita.

Mutai ni zgolj sprejel vloge, ki mu jo je namenil Makau, temveč se je tudi sam poigraval z isto mislijo. Glavno gonilo njegovih želja je izpad z OI, dodatno gorivo pa lanski nastop v Bostonu. »Ne upiram se pravilom, vem, da moj čas iz Bostona ne more biti priznan za rekord. Toda po tekmi se je govorilo le o vetru, ki da nam je pomagal. Spregledali so, da smo brez narekovalca ritma hitro začeli in veliko hitrost vzdrževali do cilja. Tekli smo vrhunsko, pa meni in 11 drugim tekačem niso izkazali nobenega spoštovanja. Kot bi bilo vse samoumevno, čeprav smo skorajda spustili dušo na progi,« so ga zbodli brezbrižni Američani, ki bi jim rad v Berlinu zavezal jezik.