Tiskane izdaje
Kar nekaj spodrsljajev se je pri Martini Ratej nabralo na zadnjih največjih tekmovanjih (svetovna prvenstva in olimpijske igre), saj je na SP v Moskvi 2013 in na SP v Pekingu 2015 ter na OI 2016 v Riu obstala v kvalifikacijah, njeno kopje nikdar ni preletelo 60 metrov ... Na Kitajskem in v Braziliji se je ustavilo pri 59,75 m, v Rusiji celo 57,95, zasedala je mesta okoli dvajseterice. Nazadnje ji je dober kvalifikacijski nastop (6.; 63,60) in tudi finalni (7.; 61,62) uspel prav v London na OI pred petimi leti. Bržčas niti ni več naključje, da je letos prav na olimpijskem štadionu dosegla oba svoja najboljša rezultata sezone, najprej na mitingu diamantne lige 64,85 in v nedeljo torej 65,64.
»Cilj je bil, da dosežem najboljši rezultat sezone na svetovnem prvenstvu, in mislim, da smo formo dobro ujeli,« si je oddahnila Ratejeva, toliko bolj zato, ker je tudi ona pred sezono zamenjala trenerja, se ločila od Andreja Hajnška in začela sodelovati z Lovrom Umkom. Kar nekaj naših atletov se je prav tako odločilo za takšen korak in tudi v njem iskalo izgovore za slabšo sezono ... »Da, tudi mene je bilo malce strah, na tekmo sem šla z nekaj vprašanji, saj so neke stvari nove. Težko bi rekla, v čem je zdaj največji napredek, tudi pri tem verjetno, da izrazitih pričakovanj ni bilo. Tudi trener me ni obremenjeval, rekel mi je, naj se prepustim tekmi in videla bom, ali bo prinesla rezultat ali ne,« je pojasnila Štajerka, ki je 65 metrov nazadnje presegla na zimskem DP pred dvema letoma, v poletnem delu pa pred tremi leti ...
S 35 leti daleč najizkušenejša v slovenski reprezentanci je tako vsaj malo popravila slab vtis naše vrste v Londonu. »Pritiska zaradi tega nisem občutila, sem si pa rekla, da moram nekaj narediti, da ne bomo ostali brez enega samega dobrega nastopa. Ne moremo biti povsem zadnji, smo le atletski narod in spodobi se, da dosežemo kak dober rezultat. Sicer sem si želela, da bi bila v finalu vsaj še Tina (Šutej), pričakujem pa še Marušo (Černjul),« je dejala, potem ko je potrdila, da je upravičeno veljala za največji slovenski adut.
Kvalifikacije so zdaj pozabljene, danes (ob 20.20 po slovenskem času) se začenja povsem nova tekma. »V finalu si želim ponoviti kvalifikacijsko daljavo, če je ne že izboljšati. Mislim, da bo vsaj osem tekmovalk kopje vrglo prek 63 metrov. Zelo pomembno bi bilo, da bi se tako dobro počutila, kot sem se v nedeljo, da bom lahko tehnično tako dobro izvedla met. Že pred prvenstvom je bil moj cilj, da v finalu enkrat presežem 65 metrov, kar mi doslej še ni uspelo, potem pa bomo videli, kam me bo to prineslo,« pravi Ratejeva, ki bo v finalu metala druga po vrsti, ne glede na odlične kvalifikacije pa o kolajni ne razmišlja. Kar razumljivo, žensko kopje (še bolj pa sicer moško) je v tej sezoni odlično, z nedeljskim metom je naša atletinja osma na letošnji lestvici. »Konkurenca je odlična, kar nekaj je tekmovalk, ki so kandidatke za kolajno. Sama o odličju ne razmišljam, ne vem, če se lahko vmešam v boj za prva tri mesta, mislim pa, da sem konkurenčna za najboljšo peterico,« si želi izboljšati svojo najboljšo uvrstitev na SP doslej (7. mesto) Ratejeva, ki si je z odličnim kvalifikacijskim nastopom prislužila tudi javne pohvale nekdanjega trenerja Hajnška, ki je bil manj zadovoljen s svojo varovanko Saro Kolak.
Slednja se na prvi veliki tekmi, na kateri nastopa kot olimpijska prvakinja, ni znašla, kot si je želela, a se je vseeno zanesljivo uvrstila v finale, četudi ni dosegla avtomatične norme (63,5). Od tekmic, ki so na svetovni letvici pred Ratejevo, je v kvalifikacijah obstala zgolj Avstralka Kathryn Mitchell, tako da se obeta izjemen finale, ki pa bi ga lahko dodobra pokvarilo – vreme, saj napoved kaže na dež in nizke temperature.
