Tiskane izdaje
Veliko večji stres je doživela Šutejeva, najboljša slovenska atletinja v tej sezoni, saj ni veliko manjkalo, da bi obstala v kvalifikacijah.
Edinstveno svetovno prvenstvo v atletiki, ki poteka na klimatiziranem štadionu Kalifa, saj so sicer temperature neznosne (okrog 40 stopinj in še visoka vlaga), zato je bil tudi pod vprašajem polnočni ženski maraton, se je za našo reprezentanco začel po načrtih.
Glede na to, da je vodstvo pred odhodom v Katar za cilj napovedalo en do dva finala, je ta že izpolnjen. Veliko lažje pa ga je dosegla Mišmaševa v teku na 3000 m z zaprekami, saj je v svoji skupini osvojila 3. mesto (9:29,68) in se s tem že avtomatično prebila naprej. Pri tem je imela tudi nekaj sreče, saj je dolgo računala na to, da bo finale lovila po času, vendar pa je nato v njeni skupini nastop odpovedala odlična Američanka Colleen Quigley in ji podarila eno mesto.
Slovenka je to s pridom izkoristila. »Začetek sicer ni bil najboljši, ne vem, kaj se je zgodilo, da sem se znašla zadaj, zato je bil prvi kilometer malce kaotičen, a ostala sem mirna in se prebila do 3. mesta. Nato pa je bil ritem nadzorovan, najhitrejše tri smo bile najbolj suverene, v finišu sem imela še veliko moči,« je bila zadovoljna in nasmejana do ušes Mišmaševa, ki sicer zelo slabo prenaša klimatizirane prostore, a tokratne razmere na štadionu je ocenila kot idealne. Prvi finale svetovnega prvenstva jo čaka v ponedeljek (20.50), v njem pa se želi prvič v karieri spustiti pod 9:20.
Jezna in vesela
Prvič bo v finalu SP jutri (19.40) nastopila Tina Šutej, ki se je v Doho odpravila zelo samozavestno, drugega kot uvrstitve v finale ni dopuščala, pa na koncu ni veliko manjkalo in bi ostala brez njega. Potem ko je v prvih poskusih preskočila 420, 435 in 450 cm, se ji je nepričakovano zapletlo že na 455 (pred kratkim je sicer postavila državni rekord s 473 cm).
Maruša Černjul je bila 16. FOTO: Reuters
Letvico je zavoljo tehnično slabo izvedenih skokov dvakrat zrušila in se je v tretjem poskusu tudi malce dotaknila, a »preživela«, nato je bila dvakrat neuspešna še na kvalifikacijski višini za finale 460. V preteklosti se ji iz tega ne bi uspelo izviti, a z letošnjimi rezultati je vendarle postala tudi močnejša v glavi.
»Jezna sem nase, da je sploh prišlo do tega, hkrati pa vesela, ker sem dokazala, da lahko tudi pod pritiskom dobro skočim. Malce me je tudi že zaskrbelo, vendar pa ne smeš dovoliti, da ti takšne misli ostanejo v glavi, na ta način ne boš uspešen. Raje sem se prepričevala, da sem sposobna preskočiti takšno višino, saj sem jo letos že velikokrat in zakaj bi bilo torej tokrat kaj drugače,« je psihološko bitko s seboj dobila Šutejeva, še vedno prepričana, da lahko v finalu, v katerem bo nastopilo kar 17 tekmovalk, preskoči tudi 480 cm.
V kvalifikacijah sta pričakovano obstali metalka kladiva Barbara Špiler, ki je s 65,76 metra zasedla 27. mesto, in skakalka v višino Maruša Černjul, ki je bila s preskočenimi 189 cm 16.
Danes bo že eden od vrhuncev SP, finale moškega teka na 100 metrov, od Slovencev pa bosta nastopila Maja Mihalinec na 100 m in Kristjan Čeh v metu diska.
