Najhuje je, ko ne verjameš samemu sebi

Snežana Vukmirović počasi spet sestavlja mozaik, finale EP v Zürichu ostaja glavni cilj.

Objavljeno
17. julij 2014 14.43
Snežana Rodić v troskoku na 8. memorialu Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana v Ljubljani 13.julija 2013
Saša Verčič, šport
Saša Verčič, šport

Ljubljana – Manj kot mesec dni pred vrhuncem sezone, evropskim prvenstvom v Zürichu, ki bo od 12. do 17. avgusta, se najboljša slovenska atleta pretekle sezone Primož Kozmus in Snežana Vukmirović ukvarjata s precejšnjimi težavami. Oba sta se umaknila s tekmovanj in se posvetila treningu, da bi za EP vendarle ujela želeno formo, prvič bosta bržčas spet nastopila na državnem prvenstvu prvi konec tedna v avgustu.

Medtem ko se je Kozmus po neuspešnem velenjskem mitingu odločil za odpoved preostalih julijskih nastopov, je Vukmirovićeva takšno odločitev sprejela še nekoliko prej, namreč na ekipnem evropskem prvenstvu v Talinu, kjer je v troskoku dosegla zgolj rezultat 13,34 metra. Težave so se od začetka sezone zgolj kopičile, saj je na uvodnem mitingu diamantne lige v Dohi nastopila kljub nekajtedenskemu zaostanku s pripravami (zaradi bolezni in poškodbe), nato so si tekme sledile, treninga vmes ni bilo, za nameček je še trener Srdjan Djordjevič odšel na svetovno prvenstvo v nogometu, kjer je pomagal italijanski reprezentanci.

»Tehnično nisem bila dobro pripravljena na začetek sezone, časa za treninge med tekmami ni bilo in ko je prišel niz Bellinzone, Rim, New York, se je vse dokončno porušilo. V nogah in glavi se je nabralo preveč in preprosto ni šlo več. New York je bil prava katastrofa in že tedaj sem se odločila, da potrebujem premor. Ko sem odšla v Estonijo, sem bila prepričana, da ne morem do dobrega rezultata, in najhuje je, ko samemu sebi ne verjameš. Misli so bile zelo negativne, vse skupaj je pač udarilo na 'psiho',« opisuje Primorka, zavedajoč se, da po New Yorku, kjer je v dveh uspešnih poskusih najdlje skočila 13,50, ne bi dobila vabil za naslednje mitinge diamantne lige, nastopov pa vnaprej ni imela potrjenih.

Trener Djordjevič je sicer še videl dva njena poskusa v Rimu, preden je odletel v Brazilijo, njegove nasvete pa je močno pogrešala. »Vseskozi sem delala tehnične napake in jih sama nisem mogla popraviti, tudi kdorkoli drug mi ne bi mogel pomagati, saj me on po toliko letih sodelovanja vendarle najbolje pozna. Zdaj so se stvari, predvsem kar se tiče tehnike, takoj premaknile na bolje, tudi glava si je odpočila in zdaj tistih 13,30 iz Estonije skočim iz zares kratkega zaleta, sicer so skoki dolgi okoli 13,80, 13,90,« pravi Vukmirovićeva, ki ta čas trenira zgolj v Ljubljani. »Zdaj sta za mano dobra dva tedna priprav, sledi še dober teden dni garanja, potem pa bomo začeli zmanjševati intenzivnost priprav. Utrujenost je sicer precejšnja, vendar pa je najpomembneje, da napredujem,« dodaja 31-letnica, ki se je kljub težavam v pripravljalnem obdobju sezone lotila optimistično, prepričana, da lahko še nadgradi lansko, v kateri je s 14,58 m dosegla tudi osebni rekord. Letos torej meje 14 metrov še ni preskočila, s 13,90 m iz Rima je na svetovni lestvici 35. tekmovalka, glavni cilj pa kljub vsemu ostaja nespremenjen.

»Vsekakor je to finale evropskega prvenstva, zdaj je vse podrejeno temu,« še pravi Vukmirovićeva, ki naj bi naslednjič – in zadnjič pred Zürichom – nastopila na državnem prvenstvu v Celju (2., 3. avgust), če bo mogoče, pa še teden dni prej, da spet pridobi tekmovalne občutke.