Tiskane izdaje
Ljubljana – Sašo Bertoncelj je tisti telovadec, ki je po zadnji poškodbi Aljaža Pegana in slabših rezultatih Mitje Petkovška poskrbel, da se je niz slovenskih uvrstitev v finale na svetovnih prvenstvih nadaljeval tudi v letih 2010 in 2011. Počasi bi lahko napočil tudi že čas za kolajno, ugotavlja 29-letni specialist za konja z ročaji.
Tudi v tej sezoni je Bertoncelj prepričljivo naš najboljši telovadec, saj se je edini (pri moških) prebil v finale evropskega prvenstva (zasedel je 7. mesto), dosegel edino slovensko zmago v svetovnem pokalu in bil skupni zmagovalec na svojem paradnem orodju. Tako bo na SP v Antwerpnu prihodnji teden prvi slovenski adut. Če ne bi (vsaj) nadaljeval niza finalnih uvrstitev, bi bilo razočaranje precejšnje. »Da sem bil na zadnjih velikih tekmovanjih najboljši Slovenec, ne zame nikakršno breme. Dokler bo tekmoval Mitja, se tako ali tako ne bom štel za prvega v naši reprezentanci. Se mi pa zdi še en finale povsem realen. Če ne bi čutil, da se lahko prebijem med osmerico, če bi mi nekdo denimo dejal, da bom 12., potem ne bi šel v Belgijo. Ne vlagam vsega tega časa v to, da bi bil pač dvanajsti,« razmišlja Bertoncelj, ki si je v zadnjih letih utrdil mesto med najboljšimi konjeniki, a na SP kolajne še ni osvojil, edino z velikih tekmovanj je doslej prinesel iz Birminghama, ko je ta leta 2010 gostil najboljše telovadce stare celine. Je napočil čas tudi za stopničke med elito, posebej ker jih slovenska gimnastika čaka od Stuttgarta 2007, ko je Mitja Petkovšek osvojil naslov svetovnega prvaka na bradlji, Aljaž Pegan pa podprvaka na drogu?
»Kar dolgo je že od zadnje kolajne, da, upam, da bomo tokrat osvojili dve … Sam se psihično dobro počutim in ni mi težko povedati, da si jo želim in da grem s tem namenom na prvenstvo. Mesto med trojico je dosegljivo, ob dobri izvedbi seveda, tako da najprej upam na dober nastop,« poudarja član Narodnega doma, ki je že pred začetkom sezone napovedal, da mu bo letošnji svetovni pokal služil tudi za preizkušanje nove sestave in namen je vsekakor dosegel. »Z izjemo kvalifikacij v Ljubljani, kjer si nisem želel niti najmanj tveganja in je bilo s tem tudi konec spomladanskega dela sezone, ni imela niti ena moja sestava nižjo izhodiščno oceno od 16,500. Vidijo se pozitivni učinki, kot denimo, da bolj zbrano tekmujem v finalu, žal pa tega nisem potrdil na EP,« pravi Bertoncelj, ki bi spomladi v Moskvi osvojil kolajno, če ne bi naredil napake. Tudi na SP v Rotterdamu (2010) in Tokiu (2011) sta se mu finalna nastopa ponesrečila. Zdaj zagotavlja, da lahko iz sebe iztisne največ, ko je to najbolj potrebno, in primernejšega prizorišča, da to potrdi in dokaže, od Antwerpna ni …
Pred zadnjo tekmo svetovnega pokala v Osijeku je imel sicer nekaj težav z ukleščenim živcem v vratu in močnim prehladom, a je vse skupaj zelo dobro premostil, finale na Hrvaškem se je zanj na koncu razpletel celo nad pričakovanji. »To mi je dalo nov zagon, moja končna ocena bi se lahko približala tudi 16 točkam, kar bi seveda zagotovilo zelo visoko uvrstitev. Zelo pozitivno in optimistično bom začel prvenstvo, saj sem konkurenčen za vrh,« še pravi Bertoncelj (s slovensko reprezentanco ga kvalifikacije čakajo v ponedeljek), ki med kandidate za finale šteje kar približno dvajset telovadcev, ker se je vrh razširil, navzgor pa so šle tudi ocene med najboljšimi.
